Tiskane izdaje
V nedeljo, dan pred začetkom »mrtvega tedna«, kot na ameriških univerzah poimenujejo čas pred izpitnim obdobjem, je knjižnica Edmon Low Library kot vsako študijsko leto vrata odprla za 24 ur na dan.
Študenti, ki so morali do tedaj učenje v knjižničnih prostorih opustiti ob dveh ponoči, so ga tako lahko podaljšali v zgodnje jutranje ure. Utrujene sem jih srečevala na poti iz čitalnice, ko sem z drugimi jutranjimi pticami; dneve, namenjene učenju, sem začenjala še pred sončnim vzhodom. Posamezniki so celo omagali in zaspali kar tam, na usnjenih sedežih, postavljenih na hodnikih in med vrstami širokih lesenih miz.
Videti je bilo, da se večina mladih raje uči ponoči. Do desete ure zjutraj je bila knjižnica - razen kavarne, ki je vrata odprla trideset minut čez sedmo - bolj ali manj prazna, tišino pa je občasno prekinil le zvok sesalca in šumenje košev, polnih počečkanih papirjev, plastičnih kavnih skodelic in praznih pločevink kokakole, ki so jih praznili.
Nato se je število ljudi čez dan povečevalo. Zvečer je v knjižnici vrvelo. Koncentracija je popustila, študenti so odvrnili oči od zapiskov in knjig ter s prijatelji in sošolci kramljali o bližajočih se poletnih počitnicah.
Kljub temu, da so bili za nami že najmanj po en test pri vsakem predmetu, seminarske naloge, eseji, kvizi in domače naloge, s čimer smo ves semester nabirali točke za končne ocene, so zadnja preverjanja znanja vendarle povzročila nekaj stresa. Zato so v kampusu obesili plakate s sporočili o zdravem prehranjevanju, o protistresni rekreaciji in meditaciji ter organizirali svetovanja o primerni razporeditvi časa, namenjenega učenju.
Tudi na zelenici pred knjižnico je bilo v tem tednu več mladih kot običajno. Prirejali so glasbene koncerte in druge kulturne dogodke, v bližini so delili promocijske energijske napitke in hrano ter organizirali tekmovanja v igrah z žogo. Toplo vreme je kar vabilo k udeležbi in h kratkemu oddihu na soncu, stran od neprestanega učenja.
Bliže kot je bilo zaključno obdobje, krajše so bile vrste v študentskih restavracijah, kjer je bilo na postrežbo treba čakati nekoliko dlje. Zato pa so bile daljše v prodajalnah s kavo, čokoladami in slanimi prigrizki. Zaposleni so študentom v pozdrav namesto običajnega »Lep dan!« zaželeli srečo pri izpitih.
Univerzitetna knjigarna v osrednji stavbi študentskega naselja je znižala cene kratkih majic in puloverjev oranžnih barv, z napisi Oklahoma State University 2012. V kletnih prostorih so začeli z odprodajo rabljenih knjig in učbenikov, čeprav je do prvih izpitov manjkalo še nekaj dni in so jih mnogi še potrebovali.
Da se bo spomladanski semester kmalu zaključil, je bilo opaziti tudi v študentskem domu. Na stene hodnikov in na vrata dvigal so prilepili navodila o postopku izselitve, predstavniki posameznih nadstropij so sklicevali zadnje sestanke s stanovalci doma.
Predavanja so bila v tem tednu bolj sproščena, saj so bila večinoma namenjena le še prestavljanju projektnih nalog, skupinskemu ponavljanju učne snovi in razčiščevanju morebitnih nejasnostih glede vsebine predmeta in testov. Profesorji so nas ob koncu pouka pogostili s piškoti in picami ter nas spraševali o načrtih za prihodnost.
Ker se je bilo najprej treba osredotočiti na učenje za izpite, je vsak »jutri« deloval še daleč. A glede na to, kako bliskovito je minilo teh nekaj mesecev študija v tujini, se mi včasih zazdi, da čas drugod mineva hitreje kot doma.
