Tiskane izdaje
Tokrat bo v mojem kovčku tudi nekaj starih mobilnikov. Za nadomestne dele. Ne le enkrat se je zgodilo, da je mobilnik zaplaval, z mano ali brez, v morske globočine. O razlogih za njegove plavalne ambicije ne bi dolgovezila.
Dejstvo je, da brez njega v osamljenem zalivu Dugega otoka ne gre.
Ko se prenosni telefon enkrat zmoči, je panika nepopisna. Najprej mora iz morja, sledi sladkovodna prha, nadaljuje se njegovo razstavljanje in posipanje z rižem. Neverjetni postopki za sodobno napravo, ki ji ne bi pripisala terapije z rižem. A še ta ni nujno uspešna.
Glede na dosedanje izkušnje je najboljša rešitev nov star aparat. Le nekaj številk se nenadoma izgubi, saj veste, nekatere so samo gostujoče. Kdo bi vedel, kje vse se shranijo. Med plavanjem pa se nekatere dokončno izgubijo.
Eden od mojih mobilnikov je ostal za vedno na morskem dnu. V družbi z rakci, školjkami, kapuzarji, ribami, skrit med morsko travo za kasnejše rodove. Le kaj si bodo mislili arheologi leta 2358, ko bodo našli tak primerek prenosnega telefona? Kaj si bodo šele mislili čez dvesto ali tristo let, ko bodo na morskem dnu ali v skritih kotičkih površja našli gramofone, vinilke, cedeje, videorekorderje, mobitele ...? USB-ključke si bodo takrat morda že vtikali v lobanjo ali misli prenašali kar po specialnih zračnih kanalih. V arhivih bodo iskali podatke o nekdanjih prenosnikih zvoka, besed, slik ...
Stari mobilniki torej ne smejo manjkati v dopustniških kovčkih. Za prihodnost gre! Nič zato, če novi pade v morje, samo pomislite, kakšen raziskovalni trud bo sprožila njegova najdba čez tristo let. Nerodno je le, če je telefon pameten, ker gre potem z njim še pamet. Ah, vzemite s seboj na dopust še malo pameti, pa bo.
