Tiskane izdaje
Ste že kdaj slišali zdravega človeka naokoli vriskati, vpiti ali celo nositi transparent, da je zdrav? Ali da mu je narava določila točno ta spol, in ne onega drugega? Ženo, da je srečno poročena, v vsem zadovoljena in da ima zdrave otroke? Moškega s transparentom, da spi z ljubečo žensko?
Jim tega ni treba! Ker tako je, tako biva. Za realne stvari niso potrebni transparenti, kampanje, zakonski ukazi; normalne stvari ne potrebujejo opozorilnih shodov in protestiranja, da je česa premalo in drugega preveč. Vsakdanje stvari se manifestirajo tako, da obstajajo.
Za današnje razmere je miren naravni tek stvari postal čisti dolgčas. Pravica do lenobe se je nekam izgubila in ležernost je postala bolezen, za katero okolica takoj zahteva zdravljenje. Opazovanje metuljev ali grizljanje kislice izmed zrelih trav sta značilnosti čudakov. Kdor si v zapuščenih sadovnjakih, ki jih je kapitalska ekonomičnost izločila iz pridelovalnega procesa, pobere dve ali tri jabolka in grizljaje zre povsem neprizadeto vsakdanjiku v obraz, je zagotovo daleč za luno, saj bi sicer histerično hitel po opravkih in za zaslužkom, da bi si »pravih« jabolk kupil, kolikor bi hotel.
Ko me zanese na kakšno klop ob gostih mimobežnikih, na eno stran kotalim kamenčke za tiste, ki med hitenjem v dvoje, troje nergajo, tarnajo in vijejo oči in roke, na drugo stran pa kamenčke za prešerni smeh, vedre besede ali celo šale, pa tudi za samo zadovoljen izraz na obrazu. Na srečo od časa do časa pride mimo mlad par, ki ničesar ne skriva, tako da je nasproti onega večjega kupa tudi nekaj kamenčkov na tej strani klopi. Nikomur od teh se ne mudi – onim hitečim se zagotovo zdijo zdolgočaseni.
Nič ne vpijejo, da se imajo radi, samo leno se prerivajo skozi čas. Kako lepi so v resnici dolgočasni dnevi, ko človek ni prelen za vsakdanje stvari in za lenobo!
