Tiskane izdaje
Kaj je svet, kaj je narava, kaj je resničnost in kaj razumevanje, kaj je življenje in njegov smisel, kaj je smrt?
O takšnih dilemah razmišljamo, če nas prizadene tragedija, včasih pa preprosto zato, ker radi ugibamo o znanem neznanem in neznanem znanem. Včasih.
Med hitenjem v službo, skrbjo za družino in preživetje ter vsemi drugimi bremeni, ki jih vlečemo skozi življenje, naša razmišljanja ponavadi bolj zaznamujejo vprašanja, ali se bo naše gospodarstvo postavilo na noge, ali bo delovnih mest končno dovolj. Lahko sprte ideologije pripomorejo k boljšemu razvoju demokracij, ne da bi družbe razpadle na dele?
Še ob tem pogosto odmahnemo z roko, razočarani nad tistimi, ki bi morali v našem imenu iskati odgovore, kaj šele ob razpravah, ki strastno ponujajo predvsem vprašanja.
A je človeški duh, če mu dopustimo, neskončno radoveden.
Na tej radovednosti so se prejšnji teden pasli na srečanju filozofije v nemškem Kölnu. »Iskanje se lahko začne,« so zatrjevali na »festivalu razmišljanja«, imenovanem phil.COLOGNE. »Svet ni bil nikoli tako zapleten, kot je zdaj, skoraj vse samoumevnosti so izgubile samoumevnost, vse težje se bo v džungli izbir orientirati in najti svojo pot.« Kaj je dobro življenje, kakšna je prihodnost človeštva?
Filozofi verjamejo, da imajo kaj povedati tudi v kakofoniji idej, ki jih ponavadi slišimo (in preslišimo?) od politikov, zdravnikov, teologov, umetnikov in znanstvenikov. Toda, hej, italijanski nevrokirurgi bodo menda kmalu presajali glave, izraelski izumitelji odkrivajo avtomobilsko baterijo na vodo, japonski zobozdravniki bodo zobe obnavljali z izvornimi celicami in ameriški astronomi zasledujejo vzporedna vesolja.
Kaj nam lahko povedo nasledniki Sokrata, Platona, Nietzscheja, Schopenhauerja in drugih filozofov preteklosti, da ne bodo le za politiki in ekonomisti ponavljali, da čudežev ni?
