Dobro jutro: Igrače

Dandanes je na tržišču sila veliko igrač, ki se jim je zelo težko upreti, ena najbolj zapeljivih pa je prenosni telefon. Verjetno še nikoli v zgodovini ni bilo na tržišču tehničnega predmeta, ki bi bil predmet tolikšnega zanimanja, prav tako še ni bilo naprave, ki bi tako hitro zastarala in ki nekaj mesecev po nakupu ni vredna niti desetino vsote, ki jo plačamo.

Moja izkušnja s pametnim telefonom je trajala le nekaj tednov. Potem sem ugotovil, da preko prenosnega telefona nikoli ne brskam po netu, nimam facebook profila in ne kramljam po tviterju, ne igram iger, ne fotografiram in ne snemam filmov, še elektronsko pošto praviloma preverjam samo na računalniku. Še manj mi pade na pamet, da bi na mini zaslonu gledal televizijo, ne potrebujem navigacije in kompasa, da o neštetih drugih aplikacijah niti ne govorim.

Ker torej potrebujem telefon za telefoniranje, sms sporočila in občasno poslušanje glasbe je zame pametni telefon povsem odveč, še posebej ker je potrebno baterijo polniti skoraj vsak dan, kar je še dodatno tratenje moje in električne energije. Če upoštevam še dejstvo, da so nedavno na nekem ameriškem inštitutu izračunali, da je vrednost komponent, ki so vgrajene v trenutno najbolj zaželjen prenosni telefon, vredne le slabo četrtino maloprodajne cene tega kultnega izdelka, nič drugače pa verjetno ni niti z drugimi tovrstnimi napravami, se zdi skoraj na dlani, da gre za enega najbolj uspelih marketinških trikov vseh časov.

Povsem iracionalna obsedenost potrošnika, ki prihaja iz vseh starostnikov in socialnih kategorij in ki se je pripravljen povsem po nepotrebnem zadolžiti za reč, ki je sploh ne potrebuje, je na vrhuncu, sam pa sem spet pri klasičnem telefonu s fizično tipkovnico. Kar pa še ne pomeni, da sem se uspel otresti fascinacije s takšnimi igračami, zanj sem odštel toliko, kot stane povsem spodoben pametni telefon. Očitno nam ni rešitve.