Tiskane izdaje
Je rekel karizmatični general Kutuzov iz Vojne in miru, da pride vselej vse ob svojem času: vojna in celo mir po njej. Tudi tale pomlad, ki se zunaj smeji, je prišla ob svojem času. In z njo dnevi, ko bova spet nerazdružljivi – red corvette in jaz.
Moja corvette pozna vse najlepše kotičke letnih časov. Ve, kje najlepše v rdečem resju gnezdi pomlad. Ve, v katerem zalivu se najtišje oglaša poletje. Pozna kraj, kjer gre zlati september vase, in tistega, kjer zima počiva. Ljubi jih vse, brez izjeme, nikoli pa vseh enako.
V bistvu je moja corvette – ono. Srednjega spola. Nekaj vmes. Preobrazba, ki na poti do večnega miru, po tistem, ko izbojujeta glavnino svojih vojn, menda čaka oba spola: moškega in ženskega. Sem nekoč slišala reči svojo mamo, da pride čas, ko vsi postanemo – srednjega spola. Če je to res, potem je, ljubi Kutuzov, neizogibno, da vse pride ob svojem času.
Toliko tega sva že doživeli s corvette: na stotine poznih sončnih vzhodov in enkrat luno, svatbo metuljev v arhipelagu, julijsko ploho pod mogočnim borovcem in nesrečo, ki se je končala z brazgotinico zanjo in mavričnim mejkapom zame.
S corvette je svet videti drugačnih dimenzij. Vleče jo k vodi, od izvira do izliva. Ker se oboki mostov, ko jih gleda z desnih bregov rek, prekrivajo drugače kot z levih. Odstirajo več. Vleče jo v klance pod planine, kjer so stopinje puščali moji predniki. Vleče jo v mir, ki vedno pride ob svojem času. Najljubši ji je tisti po bitki. Tudi tebi, Kutuzov?
A če dobro premislim, je moja corvette vendar meni najljubšega – moškega spola. Zato včasih izgine. Pobegne z utečenih poti v neznano divjino. Takrat jo poiščem, dvignem čez podrast, jo počijem v praproti in nesem čez padla drevesa.
Bitka je izbojevana, nove meje možnega preizkušene – tudi za moj bicikel. Vse ob svojem času, kajne, Kutuzov?
