Dobro jutro: Marx na Marsu

Ko se je na vabilo nizozemske organizacije Mars One odzvalo prvih nekaj tisoč ljudi, pripravljenih odpotovati na Rdeči planet in tam urediti svoj dom, sem pomislila, kako je naša Zemlja čudovit kraj prav zato, ker je na njej vedno dovolj pustolovcev, pripravljenih odkrivati nove svetove. Nato se je število prijavljenih povečalo na 80.000 in nič več me ni zanimalo, zakaj oddaljeni kraji tako privlačijo ljudi, ampak kaj bi pravzaprav radi zapustili za seboj. Čemu bi radi pobegnili? Mar je trava res bolj zelena celo na marsovskem vrtu? Med kandidati za enosmerno vozovnico, pravijo organizatorji, je za zdaj največ Američanov. V redu, sem pomislila, dovolj jim je posojilnih krčev, protiterorizma, orkanov ... Toda na drugem mestu so Kitajci! Saj jim gre vendar tako dobro! Gospodarska rast je 7,7-odstotna, do leta 2022, ko nameravajo potniki potovati na Mars, bo njihova država prva gospodarska sila na svetu! »Živimo v državi brez sanj,« mi je pojasnil 39-letni Ma Qiang, nekdanji policist iz Sečuana. »Vsem ljudem bi morali omogočiti, da sanjajo o nečem, kar se danes sicer zdi nemogoče, vendar bi bilo jutri morda izvedljivo, če bi se zelo potrudili.«

Bo Ma prenesel Marxovo utopijo na Mars in tam poskušal ustvariti pravično družbo, v kateri bo lahko posameznik svobodno sanjal in razvijal svojo ustvarjalnost? Smo se res že tako očitno prebudili iz svojih skupnih sanj, da nam preostane samo še to, da se usedemo v vesoljsko ladjo kot nekakšno Noetovo barko in posejemo ovenele ideale na marsovski njivi?

Ne. Kljub vsemu se mi zdi Zemlja veličastna, ker so na njej še vedno ljudje, ki živijo zato, da bi naredili nekaj velikega. Čeprav bodo to storili na Marsu. In če se res odločijo za enosmerno potovanje, menda ne bodo pozabili, da so sanje, ki so jih odpeljale tako daleč stran, vzcvetele v zemeljskem vrtu.