Dobro jutro: Med krofi in potico

Vmes je post. Čas je za inventuro jeter in urejanje domačega zeliščnega vrtička, vsaj na okenskih policah ali balkonu.

Objavljeno
10. marec 2014 20.11
PANORAMA - Urbano vrtičkarstvo
Danica Petrovič, centralna redakcija
Danica Petrovič, centralna redakcija

Krofe in potico letos (tako kot vsako leto, ki ni prestopno) loči natančno 47 dni. Če štejemo od tistega torka, ko je bilo pustnih mask neskončno manj kot pustnih krofov, do velikonočne nedelje, ko bo na mizah neskončno več pirhov in vseh drugih dobrot, ki jim delajo družbo, kot bo dan prej discipliniranih kristjanov z jerbasi odšlo po uradni cerkveni blagoslov. Vmes je post.

Čas za inventuro jeter in urejanje domačega zeliščnega vrtička, če drugje ne, na okenskih policah ali balkonu. Štiridesetdnevni post naj bi krepil značaj, duševne in telesne moči. Razstrupil telo in odpočil notranje organe. Že Hipokrat, grški zdravnik iz 4. st. pr. n. š., po katerem še vedno prisegajo današnji zdravniki, je za zdravo življenje priporočal rastlinske pripravke (tudi konopljo!), dieto, telovadbo – in delo.

O zdravilnih učinkih odrekanja hrani (in, kakopak, vsem omamnim pijačam) je veliko pisala opatinja iz Bingna v Nemčiji, sv. Hildegarda. Prepričljiva je iz več razlogov: bila je ena redkih žensk, ki je v času križarskih vojn s svojim obsežnim delom nadvse uspešno konkurirala moškim: poleg tega, da je bila opatinja, je bila vrhunska pesnica in skladateljica, vidne uspehe je dosegla v medicini, strahospoštovanje pa tudi z zapisi o svojih mističnih videnjih. In čeprav je bila od otroštva bolehna, je dočakala neverjetnih 81 let.

V svojih zapisih je podrobno utemeljevala, kako pomembna je za zdravje in zdravljenje bolezni prehrana. Začimbe, ki jih kot veliko odkritje po Evropi in pri nas prodajajo zadnja leta, je kot nepogrešljive zdravilne učinkovine priporočala že ona. Poleg česna, peteršilja, kumine in kumina tudi ingver, galgant, muškatni oreh, cimet, nageljnove žbice, šetraj in ožepek. Nadvse je čislala koprivo, hvalila lobodo in neštetokrat ponovila, da je pira neprimerno koristnejša od pšenice. Leta 1583, ko je izšel prvi slovenski prevod Biblije, izpod peresa Jurija Dalmatina, so sv. Hildegardo razglasili za svetnico in zaščitnico zeliščnih vrtov.