Tiskane izdaje
Kaj spravi moškega tako iz tira, da se v hipu spremeni v blazneža? Čisto preproste, malce banalne reči, ki jih ženske težko razumemo. Jih pa zlahka naštejemo.
Poln poštni nabiralnik; nikoli, ampak res nikoli, ne smemo pozabiti nanj. Še posebej če moškega več dni ni doma. Prazen nabiralnik je takorekoč sinonim družinske sreče. Metafora za vse račune, položnice, pisma. Bognedaj, da nedotaknjene ležijo v kakem skritem kotičku stanovanja.
Knjižnice; odnos moških do knjižnic je praviloma dostojen. Redko zahajajo tja. So pa izredno občutljivi za knjižnično zamudnino. Posebej za knjige, ki ležijo pred njegovi očmi. Skrijte jih ali pa se pretvarjajte, da jih je pozabila prijateljica. Vsekakor pa raztrgajte opomin z žigom knjižnične enote, še preden ga zagleda.
Vrečke; priprave na dopust so en sam stres, toda nikar se tik pred odhodom na vratih ne prikažite z dodatno polivinasto vrečko, v katero ste zbasali ... karkoli že. Moški namreč rad potuje tako, da se ne vidi, da potuje.
Ključi: Iskanje po torbici jih razburi bolj, kot bi pričakovali od nekoga, ki vsak dan išče svoje nogavice. Če moški nima pod nadzorom vseh ključev v hiši, se počuti oropanega. Dobesedno.
Daljinec: huje od trenutka, ko izgine in ga iščemo pod kavčem, odejami in še kje, je samo še takrat, ko s kavča pade na tla. Zvok plastike, ki trešči ob parket, ima moški zapisan v gene. In se ga ne da naplahtati z zgodbico o starem etuiju za očala.
Avto; vožnje v neznano znajo biti naravnost mučne. Vrtimo se v krogih, iščemo določen naslov in najbolj neprimerna pobuda v teh napetih trenutkih je, da bi za pomoč prosili mimoidočega. On pa ja ve, kam gre!
Dame srednjih let vemo; ne splača se boriti. Še dobro, da moških ne moti toliko drugih reči na svetu, ki so pomembnejše in večje in bi nam vsem vzele veliko več časa in živcev kot ključ za nabiralnik ali lepo zapakiran kovček.
