Dobro jutro: Najtežje besede

Verjetno se jim zdi, da je pozornost, ki jim jo namenjajo odrasli, samoumevna. Zakaj še dodatno izrekati nesmiselne besede hvaležnosti, ko pa je vendar vsakemu pametnemu človeku takoj jasno, da otrok uživa v sladoledu, ki mu ga je nekdo kupil samo zato, ker je hotel videti srečen obraz z noskom, zamazanim s čokoladnim prelivom?

Zdi se mi, da mladi ljudje težko izgovorijo »rad te imam«. Verjetno se bojijo, da bodo zaradi izpovedane ljubezni zabredli v neprijetne vode čustvenega dozorevanja, na katero še niso pripravljeni, ker še iščejo sami sebe. Zakaj bi torej izgovorili nekaj, kar dovolj dobro izpovejo z nežnim dotikom ustnic?

Mislim, da je politikom najtežje reči »oprostite«. Kakor da bi jih ta beseda približala storjeni napaki in izničila vsa prizadevanja, da bi bili pred svojimi volivci videti nezmotljivi junaki, ki rešujejo državo pred nakopičenimi težavami in krizo. Zakaj bi se opravičevali, si verjetno mislijo, saj pravzaprav nihče več ne ve, kdo je kriv za sedanje stanje – preteklost, sedanjost ali ta neulovljiva prihodnost, ki je noče biti od nikoder.

Razmišljala sem, katero besedo sama izgovarjam z največ truda. Mislim, da je to »ne morem«. Kakor da mi nekaj preprečuje, da nečesa ne bi mogla storiti; kakor da mi že občutek o tem, da zmorem vse, vliva zaupanje, da bom zares preskočila vse zidove, preplavala vse oceane in vedno nadaljevala svojo pot.

Toda otroci bi se morali naučiti reči »hvala«; mladi bi morali dovolj dozoreti, da bi povedali drug drugemu »rad te imam«; državniki bi se morali dovolj opogumiti, da bi izrekli besedo »oprostite«; in vsi bi morali znati priznati, da nečesa ne moremo storiti. Čudovito je preteči maraton, a samo če nam na cilju ne odpove srce. Lepo je pred zoro dokončati esej, toda samo če neprespana noč ne uniči preostale ustvarjalnosti. Včasih je treba zbrati moč in odkrito povedati, da nečesa ne zmoreš. Treba je znati živeti tudi z besedo, ki jo je najtežje izgovoriti.