Tiskane izdaje
Znani ameriški izumitelj in napovedovalec prihodnosti Ray Kurzweil verjame, da nas večno življenje čaka že leta 2029. Čez borih petnajst let se bodo človeški možgani lahko združili z računalniki in nesmrtnost je po njegovem prepričanju naslednji logični korak evolucije.
Ray Kurzweil ni kdor koli. Triinšestdesetletni Američan je izumil že toliko stvari, da je veliko najkreativnejših ljudi sedanjosti pripravljenih seči globoko v žep v podporo njegovim raziskavam, na primer tistim o nanorobotih, ki bodo človeška telesa čistili bolezni. Nikomur se pri tem ni treba bati, da bi se lepega jutra zbudil kot stroj, tolaži Kurzweil, nihče pa se najbrž tudi ne bo pritoževal, če mu bodo rakavo ledvico nadomestili z novo ali mu, paraliziranemu, vrnili dar gibanja.
Ko ateista Kurzweila sprašujejo, ali je Bog, odgovarja: »Še ne!« A do kod lahko seže iskanje božanskega v času, ko drugi znanstveniki domnevajo, da vesolje uničujemo že s tem, ko ga opazujemo? Tako vsaj trdijo znanstveniki z univerze v Clevelandu, ki spoznanja o različnih lastnostih delčkov v kvantni fiziki glede na to, ali jih opazujemo ali ne, prenašajo na vse vesolje.
Kako tvegano je človeško igranje bogov?
Kar pomnimo, se je človeštvo bojevalo z zunanjimi in notranjimi demoni, a pot skozi življenje prav vsakemu med nami omogoča, da se dvigne na višjo raven zavesti kljub vsem nesrečam, ki se nam zgodijo. Ali pa prav zaradi njih. Ko se nam rodi otrok, si ga iz vsega srca želimo obraniti tudi pred najmanjšo žalostjo, med njegovim odraščanjem pa sprevidimo, da ga na poti od ene težave do druge lahko le podpiramo, če to sploh zmoremo.
Preizkušnje kalijo značaj, in čeprav nam na tem izpitu pogosto bedno spodleti, doslej ni bilo boljše šole življenja, kot je življenje samo.
Si sploh lahko želimo, da bi ga lahko ukrotili? Si sploh lahko dovolimo, da ga ne bi?
