Dobro jutro: Pankracij in vsi drugi

Sandale in balerinke sem pospravila v omaro, iz nje potegnila spomladansko jakno, jopico in dokolenke. Z vrta sem pospravila senčnik in v zelenjavnem koritu pustila prostor za paradižnik prazen. Napoved meteorologov – za maj bo zelo hladno – sem vzela resno. S tremi ledenimi možmi vendar ni šale. 12. maja je prišel Pankracij, 13. Servacij in danes je med nami Bonifacij. Jutri pa še mokra Zofka!

Nič ni več tako, kot je bilo, le sredina meseca maja nas vedno znova enako preseneti. Skorajšnje poletje v nekaj urah trči v zimo. Pred dvema letoma se je v 15 urah shladilo za petnajst stopinj, lani smo z vročih bregov rek tako rekoč čez noč spet zlezli v pulije, meteorologi pomnijo sredino maja 1969, ko je zapadel najpoznejši sneg v Ljubljani – osem centimetrov! Dobro se spomnim, kako smo pred štirimi leti kupili morskega prašička in ga domov prinesli v škatli, a mokrega in premraženega ter ga potem »oživljali« s fenom. Poimenovali smo ga Zofka.

V resnici v starih pregovorih piše vse. Če je pred Servacem poletje, mraz rad pritisne še na cvetje. Meseca maja dosti dežja, v jeseni bo dosti vsega blaga. Po svetmu Servati ni mraza se bati.

Najstnica, ki si je danes zjutraj obula platnene oldstarke in majico, ki ne seže čez pas, že tretji dan zmrzuje, a kljubovalno vztraja: Jaz v te može ne verjamem. Utihne šele, ko pri svojem prijatelju na facebooku prebere: Jutri pride še Zofka, zadnji čas, da se prebudite iz zimskega spanja in se lotite gibanja!

Da, jutri se veselimo dežja, kajti če Zofija zemlje ne poškropi, vreme poleti prida ni, so rekli naši predniki. Z veseljem bom odprla dežnik. Dajte ga še vi! Potem pa naj se vročina počasi le začne.