Dobro jutro: Ptički in knjige

Čeprav je videti, kot da se zima še ne namerava čisto posloviti, ob zori že slišimo ubrano ptičje petje.

Objavljeno
03. marec 2013 18.14
Sonja Merljak, Delo.si
Sonja Merljak, Delo.si
Ne vem sicer, kdo žvrgoli pod mojim oknom, a če bi ptička kdaj uzrla, bi ga morda prepoznala. In potem bi to lahko bil – če bi mi za jutranje poležavanje ostalo kaj časa – namig, po kateri bralni poslastici naj sežem. Kajti skoraj vsak ptiček, ki ga poznam, ima svojo knjigo.

Taščico zaradi rdečega oprsja najlažje prepoznam. Poje v mraku in zgodaj zjutraj, spomladi pa ves dan. Po njej je svojo najboljšo kriminalko naslovil norveški pisatelj Jo Nesbø. Slavček, denimo, nastopa v istoimenski pravljici in v bildungsromanu za mlajše in starejše izpod peresa ameriške pisateljice Harper Lee, ki smo ga v slovenščino (morda nekoliko ponesrečeno) prevedli kot Ne ubijaj slavca. Tudi kos, rumenokljuni črni žvrgolič, se velikokrat pojavi. Številne slikanice je namreč ilustriral Božo Kos. Siničke resda nimajo knjige, imajo pa pesem.

Le ščinkavec, še eden od ptičkov žgoličkov, s katerimi me je kot deklico seznanjal oče, nima ne pesmi ne knjige. In morda ga prav zato nisem prepoznala, ko ga je v objektiv ujela ilirskobistriška dopisnica. V zasneženem jutru ga je s sončničnimi semeni zvabila na okensko polico. V uredništvu smo se nekaj časa zabavali z ugibanjem, kaj je na fotografiji. Taščica? Nemara vrtni strnad?

Kolegi iz redakcije Znanost so ga prvi prepoznali. Na fotografiji je bil samček, zelo lep. V Sloveniji živi vse leto, vendar se najraje skriva v krošnjah. Tisti, ki poleti domujejo pri nas, pozimi odletijo na jug, k nam pa priletijo ščinkavci, za katere smo jug mi. Enako je s kosi, sinicami, čopastimi sinicami in brglezi.

Bi katero od drobnih pevk prepoznali, če bi vas zjutraj budila? Katero knjigo bi potem izbrali: kriminalko, mladinski roman, nemara slikanico za otroke? Dan bi vam znala popestriti že pesem o sinički, ki je sedla na drobno vejico.