Dobro jutro: Roke

Roke so človekove veje, brez katerih kakor drevo ne stoji in ne raste v svojo naravno usodo.

Objavljeno
02. januar 2014 22.50
lvu/noc v bitnjah
Franc Milošič, Ptuj
Franc Milošič, Ptuj

Še nekaj dni si bomo segali vanje in vanje stiskali najboljše želje. Potem nam bodo ostale večinoma le še za vsakdanja opravila.

Nekaterim bo iz dlani izginila toplota novoletnih stiskov, koga med srečneži pa bo prijetno žgal ta dotik še mesece dolgo. Ene bo ohladila zima, druge bo razraskalo naporno delo; mnoge bodo imele celo leto dovolj opravka z lastnim videzom, nekatere pa kar z bolečino tam nekje v zapestju ali celo v morda po nesreči izgubljenem prstu.

Roke so človekove veje, brez katerih kakor drevo ne stoji in ne raste v svojo naravno usodo. V njih je skritih toliko slik in sporočil, da je ob slehernem rokovanju mogoče odkriti v človeku pred seboj kaj novega in dotlej še nepoznanega.

Žal mnogim z naučenimi pravili uspe veliko tega prekriti, a pozornega rokovalca je težko preslepiti, kaj mu stisnejo v dlan. Da se tam spoji z vsem tistim, kar je že zapisano v globino srčne ali življenjske črte, ali da iz katere od njih poskuša kaj izbrisati ali v njej spremeniti.

Tako so naše roke najzanesljivejša zveza s sočlovekom, nepogrešljiv pripomoček za povezavo z zemeljskim svetom in sklenjenim v molitev so celo podelili dostop do kakršegakoli in kateregakoli že boga. In obenem so najbolj izpopolnjeno orodje človeka za krmarjenje lastnega življenja pa tudi za pomoč pri krmarjenju drugim.

S časopisnih strani pa vsak dan razbiramo, da tudi ubijajo, kradejo in mrcvarijo, kar dosežejo. In to prav tiste roke, ki so prej prav tako v dlani stiskale dobre želje, ki morda niti niso skrivale med njimi pomešanih slabih namenov ali kakšnega prikritega naklepa.

Zaradi obeh možnosti je vsak stisk roke dobro sporočilo, če se mu globoko posvetimo in ga izluščimo. Resnične in dobre želje ter nameni so na srečo še v velikanski večini naših stiskajočih rok.