Dobro jutro: Sprememba

V zadnjem času se veliko govori o družbenih spremembah, menda je treba postaviti svet na glavo, da se bo spet začel vrteti bolj znosno, ampak dokler se to ne zgodi, morda lahko naredimo še kaj drugega, kot zgolj čakamo. Recimo na področju medčloveških in družinskih odnosov.

Saj nimam v mislih kakšnih veleumnih receptov, po katerih se bomo čez noč spremenili in nič več ne bo tako, kot je bilo, morda je dovolj, da se nekoliko zamislimo. Povod za tale zapis je bilo namreč poslušanje pogovorov na obali Bohinjskega jezera v preteklem tednu. Prevladovale so družine, odnosi med družinskimi člani pa so bili kar se da različni, od zelo prijaznih in simpatičnih do nergavih in celo izrazito sovražnih. Nič posebno novega, ampak ob takem poležavanju na obali hočeš nočeš slišiš in vidiš, kako zadeve verjetno funkcionirajo tudi doma.

»Zakaj si sploh prišel na plažo, če že ves dan ležiš v senci, piješ pivo in nisi še niti enkrat skočil v vodo?« se je, recimo, glasilo vprašanje enega od otrok. Seveda so otroci lahko včasih tudi zahtevni in naporni, vendar bi si deček vseeno zaslužil kaj drugega kot odrezav odgovor v povišanem tonu, ki ga že iz spodobnosti ni mogoče zapisati. Nedaleč stran je bilo slišati monolog nadobudne mame, ki je svoji hčerkici tako rekoč ves čas brala levite, karkoli je malčica naredila, je bilo narobe, vmes pa je bilo tudi nemalo groženj z ostrimi sankcijami, četudi pravzaprav ni počela prav nič nenavadnega.

Veliko pa je bilo tudi povsem drugačnih, zelo zabavnih peripetij, domiselnih pogovorov in skupnega čofotanja, predvsem pa ljubeznive in spoštljive komunikacije. Slavna Gandhijeva misel, da »morate biti vi tista sprememba, ki jo želite videti v svetu«, se morda sliši klišejsko in obrabljeno, vendar zato ni nič manj točna. In potem morda sploh ne bo treba obračati sveta na glavo, da se bo začel vrteti bolj znosno.