Dobro jutro: Tiger

Vem, da vas postavljam pred »hud« izziv, ki ga ni mogoče zlahka uvrstiti med očiščevalne zaobljube in želje na začetku novega leta. Veliko lažje je odnesti smuči k serviserju, kupiti nove pancerje, skočiti zvečer na košarko, si privoščiti popoldansko nakupovanje, skuhati večerjo, se zaobljubiti, da boste shujšali tri kilograme, in se zvaliti v kavč s kozarcem pijače pri roki ... Jaz pa vam predlagam film (in knjigo, da ne bo pomote!) o tigru Richardu Parkerju, ki je zaslužen, da je deček Pi preživel 227 dni v rešilnem čolnu sredi Tihega oceana, da je preživel neurja in pripekajoče sonce, svetleče meduze in skok sinjega kita, da mu je pomagal prestreči leteče ribe, da se je spopadel z morskim psom, Piju sledil na plavajoči otok, kjer je mrgolelo kosmatih surikat ... Fanta, in s tem tigra, so varovala tri božanstva: hindujsko, krščansko in muslimansko. Kdo pravi, da ni mogoče malikovati več božanstev in verjeti v vsa hkrati!? In kdo pravi, da v eni osebi ne moreta bivati deček in tiger? Tigra so zdelali valovi, fanta, ki nosi v imenu za vejico (kot ocean) neskončno število številk, pa je najbolj prizadelo, ker je tiger (po birokratski napaki Richard Parker) odšel brez kakršnegakoli slovesa, ne da bi se enkrat samkrat ozrl.

Svetujem vam, da ne poslušate in prebirate kritikov, ki bodo hoteli od mojstrovine odluščiti vsaj delček slave tudi za svojo sicer dolgočasno, sivo kariero. Raje pozorno prisluhnite Piju, ki vam na koncu ponudi dve zgodbi, katera je prava, pa se morate odločiti sami. Ne morete se pritožiti, da vam je prodal nekaj, kar se nikoli ne more zgoditi. Prisluhniti morate namreč sebi. Vse je odvisno od vas in odprtosti zornega kota, kot pravi Yann Martel, Pijev in Richardov »oče«: »Družba, ki ne podpira svojih umetnikov, žrtvuje domišljijo na oltarju surove resničnosti, izgubi sleherno vero in sanja ničvreden sen.«