Dobro jutro: Tihi ubijalec

 Visok pritisk je bila nekoč krasna stvar, ko je narasel z vzgibi ljubezni. Pravo breme pa je, ko te zagrabi brez posebnega razloga in ga znižuješ z zdravili ter s prilagajanjem pametnemu načinu življenja. To pomeni – brez cigaret, alkohola in z vsakodnevno dozo razgibavanja. Za povrhu pa še vsak dan skleda zelenjave, seveda brez ocvirkov. Jah, torej obstaja življenje in Življenje. Res pa je, da se nenehno z grozo spominjam naslova članka o hipertenziji: Tihi ubijalec. Spremlja me povsod, za vsakim vogalom me ubija, name preži v kleti, opazuje me iz drevesne krožnje, name čaka v grmu. Šteje vsako pokajeno cigareto, meri vsako kapljico alkohola in prisede v avtomobil samo zato, da mi reče: »Zakaj pa ne s kolesom v službo?!«

Pred davnim časom me je zdravnik razsvetlil, da je hipertenzija bolezen, živela sem namreč v prepričanju, da se krvni pritisk z leti pač poviša in da se temu ni mogoče izogniti. Zdaj pa imam, bolnica! In kdo ve natančno, katere številke določajo visok pritisk! Ali je res, da je idealno 120/80? Morda 129/79? Pomembna je razlika med zgornjim in spodnjim – 40? In potem – kako ga zdraviti? Brez zdravil skoraj ne gre. Številni prisegajo na rekreacijo, spet drugi trdijo, da ga lahko zniža ali uravna le stabilno, nestresno življenje. In seveda čemaž, če omenim le eno od zdravil iz tako imenovane domače lekarne.

No, vnebohoda ne praznujem, pravzaprav vem vseeno več o visokem pritisku kot o tem cerkvenem prazniku. Najbolje, da se posvetim pisanju prijatelju, ki bo voščilnice vesel, meni pa bo med pisanjem tako lepo, da bo pritisk hitro v mejah normale. Za lep začetek dneva pa bom najprej šla na cigareto, nato bom napisala elektronsko voščilnico prijatelju in na koncu bom pogledala še proti nebu, da vidim, kdo gre gor.