Tiskane izdaje
»Mehka moč« je bila v enaindvajsetem stoletju eno najbolj učinkovitih prijemov za povečanje mednarodnega vpliva nekaterih držav, zahodni ideal človekovih pravic, demokracije, svobodnih tržišč in za povrh še rock'n'rolla ter Hollywooda je kot za šalo pometel s sovjetskim blokom in mnogimi drugimi diktaturami sveta. Ideologiji svobodnega jezdeca po demokratičnih prerijah se družbe, ki so centralno plansko nadzorovale vse od proizvodnje toaletnega papirja naprej, niso mogle upirati.
Tudi zato, da se kaj takšnega ne bi več ponovilo, je ruski predsednik Vladimir Putin te dni ukazal ustanovitev nove tiskovne agencije, ki naj svetu bolje razloži rusko politiko. Po zapiranju glasbenic, obtožbah nadzora nad mediji in ukrepom proti istospolno usmerjenih je ta za sodobni svet neomejenih komunikacij videti pretrda. V Nemčiji je razburila novica, da se predsednik Joachim Gauck ne bo udeležil olimpijskih iger v Sočiju, kot domnevajo, tudi zaradi nezadovoljstva s s stanjem človekovih pravic v Rusiji, zahodni mediji objavljajo tudi kritične analize o ruskem vplivu v Ukrajini.
Z druge strani Atlantskega oceana pa smo te dni izvedeli, da ameriški in britanski tajni agentje sovražnike lovijo celo z igranjem spletnih igric! V novem digitalnem svetu je vse mogoče, tudi najbolj absurdno, zato ni nič čudnega, če tako odmeva tudi v časopisu »Delo« objavljena pobuda avtorjev iz vsega sveta proti množičnemu nadzoru tajnih služb in še posebej ameriške NSA nad svetovnimi komunikacijami. »To je nevarno za demokracijo, hkrati pa me jezi mentaliteta, da se ne da nič narediti,« verjame avstrijska pisateljica Eva Menasse, ki je skupaj z Juli Zeh, Ilijo Trojanowom Priyo Basil, Isabel Cole, Janne Teller, Josefom Haslingerjem pridobila 560 avtorjev iz 83 držav, med njimi Nobelove nagrajence kot Orhan Pamuk, J.M. Coetzee, Elfriede Jeline, Günter Grass in Thomas Tranströmer, na spletni strani »Change.org/surveillance« pa jo lahko zdaj podpiše vsakdo. »Lahko ukrepamo,«je povedala po tiskovni konferenci v berlinskem medijskem središču. »Vedno lahko kaj naredimo in nobenega razloga ni, da ne bi začeli prisluškovanje zakonsko urejati.«
Videti je, da je znamenita ameriška »mehka moč« še ena od številnih žrtev islamskega terorizma, ki je ZDA pretresel po strmoglavljenju ugrabljenih letal na New York in Washington, pomanjkanja ukrepanja pa obtožujejo tudi druge zahodne države. »Za pobudo sem izvedela poleti iz odprtega pisma kanclerki Merklovi in kot Američanka, ki živi v Berlinu, se zelo zavedam teh vprašanj, razlagati moram, kaj ZDA počnejo tukaj, kakšna je naša politika,« je povedala ameriška avtorica Isabel Cole. »Vprašanje prisluškovanja pa me je zanimalo že prej, to ni novo, ampak izhaja vsaj iz časov Busheve administracije.«
Avtorji pobude verjamejo tudi, da ne gre le za ZDA. »Diktature vedno temeljijo na nadzoru, prav zaradi tega bi se morali tisti, ki živijo v demokracijah, zavedati, kakšne so stave,« je povedala Eva Menasse. »Absurdno je tudi, da diktature kot Kitajska ali Rusija s prstom kažejo na ZDA samo zato, ker še ni bilo nobenega kitajskega ali ruskega Snowdna. Lahko domnevamo, da ti počnejo tudi natančno to, le da tega še nihče ni odkril. Zato naš poziv tudi ni usmerjen proti določenemu krivcu, ampak predlagamo globalno ureditev prometa z informacijami.«
