Tiskane izdaje
Whole Foods Market je najbrž najboljša biološka (no, mešana) trgovina sveta. Sprehod ob bogato založenih policah z zelenjavo ali ribami do oddelka s pripravljeno hrano iz vsega sveta vsem, ki smo kdaj odštevali dolarje za njihove pregrešno drage izdelke, prinese občutek vrnitve v prehrambeni raj človeške domišljije, še preden se je pramati Eva odločila za eno samo jabolko.
V ZDA je mogoče najti tudi idealno domačnost iz časov po Gutenbergu, vsaj knjižnim moljem si je težko predstavljati kaj lepšega od popoldneva v knjigarni, časopisnem kiosku in kavarni v enem, kjer lahko med srkanjem kapučina ure prebiraš časopise in knjige ali pa tam študiraš, delaš, srečaš prijatelje. Nihče ne priganja, da je treba kaj kupiti, nihče ne prepoveduje listanja po časopisih, nihče ne gleda, kdaj boste že izpraznili mizo. V otroški oddelek starši vodijo otroke na popoldneve igric in knjig, nadstropje više pisatelji cele dneve čepijo za svojimi prenosniki, študenti primerjajo naloge in se skupaj učijo.
Nekoč je bila eden največjih ameriških ponosov lokalna knjižnica. Še vedno je ponos in še vedno je veliko več kot knjižnica, je jama znanja brez dna za samouke, prijazna pomoč pri vseh težavah z znanjem in tehnologijo. Spominja na čase, ko so se mnogi priseljenci tam naučili angleščine in se pripravili na zaključek osnovne ali srednje šole in celo univerze ter si tako postavili temelje za svoje ameriške sanje boljšega življenja zase in za svoje otroke. A če temeljno izobrazbo že imate in ste morda celo zadovoljni s svojo službo, po hramih znanja in informacij pa radi posedate bolj po domače, je pravi naslov prijetna knjigarna, ki je tudi kavarna.
Če odštejemo manjše, v Washingtonu na primer znamenito Politics & Prose ali Kramerbooks & Afterwords, to v ZDA pomeni Barnes & Noble. Druga velika knjigarniška veriga Borders, enako prijetno mesto za preživljanje popoldnevov, sobot ali nedelj, je morala namreč razglasiti bankrot. In tudi Barnes&Noble ne gre najbolje, poročajo, da so v veliki nevarnosti, da jih bo kdaj v prihodnosti kupila spletna knjigarna Amazon, s katero se tudi sicer ostro prepirajo za prevlado na trgu klasičnih in elektronskih knjig. Pri B&N so pravkar sporočili, da v svojih sedemsto trgovinah ne bodo več prodajali knjig, ki so jih izdali pri Amazonu, saj ti s pisatelji in založniki podpisujejo ekskluzivne pogodbe in tako dostop do njihovih del preprečujejo drugim.
Borba za ameriški založniški trg je zdaj enako neusmiljena kot v času, ko so pri Barnes & Noble s cenejšo konkurenco in prevzemi jezili ljubitelje majhnih knjigarn, a morda še bolj usodna, saj gre zdaj za preživetje cele industrije. Obe založniški velikanki namreč tekmujeta tudi z elektronskima bralnikoma Kindle in Nook in med novim opredeljevanjam branja nasploh bo eden moral poklekniti. Je to le kriza pisane besede, ki vse bolj postaja digitalna? V času globalizacije tudi knjige in tudi časopisi niso več tisto, kar so bili - toda ali je sploh še kaj enakega kot v preteklosti?
Gibljiva, bolj prilagodljiva Amerika je morda še vedno boljša znanilka sprememb od bolj tradicionalne Evrope in znamenja sprememb so presunljiva za nekoga, ki je celino zapustil tik pred izbruhom nepremičninske krize. Prelepa washingtonska predmestja kot Arlington ali Bethesda, ki so zaradi političnih in lobističnih elit med najbogatejšimi v državi, so tudi tri leta kasneje na gosto posejana z napisi »Hiša naprodaj«, razkošna nakupovalna središča so polna žalostnih škrbin, ki so bile nekoč trgovine. »Ropi postajajo že običajni,« je žalostno pripomnil znanec, ki z družino živi v bogatem washingtonskem predmestju na drugi strani reke Potomac v neposredni bližini Cie. Tudi to očitno ne pomaga, ko je nedavno sprehajal svojega psa, se je sam pri sebi čudil, ali so sosedje kupili tovornjak. Ni videl vlomljenih vrat, roparji so vse, kar je bilo v hiši, naložili pri belem dnevu. Vile bogatih predmestij, ponavadi tudi tristo in več kvadratnih metrov razkošnih prostorov za eno samo družino (pogosto celo brez otrok) niso več varna zatočišča.
Letošnji februar je ZDA prinesel vsaj malo upanja, opazovalce so presenetile ugodne številke o novih delovnih mestih. A jih še niti približno ni dovolj in sploh se zaradi slabih izkušenj sprašujejo, ali ne bo tudi v najboljšem primeru nastopil še en gospodarski razcvet brez vrnitve starih manj zahtevnih delovnih mest, tako kot že nekajkrat po devetdesetih letih minulega stoletja. Telefonistk, razvijalcev filmov, tipkaric, vezalcev knjig in pobiralcev cestnine se še spomnimo, kaj pa umivalcev jabolk, čistilcev uličnih svetilk, šivalcev žog in ogrejevalcev kreme za bonbone? Economic research Institute ERI iz ameriškega Redmonta na svoji spletni strani navaja čez tisoč opravil, ki so v minulih desetletjih izginila iz ZDA, nekatera so morda izvozili v države s slabše plačano delovno silo, večino pa so pogoltnile kar nove tehnologije.
Ali pa jih še bodo, tako kot poštne uslužbence, delavce v kmetijstvu ter v modni, računalniški, papirniški in elektronski industriji. Ameriški urad za statistiko dela predvideva, da bo prihodnost največ delovnih mest prinesla v zdravstvu, trgovini, gostinstvu in čistilnih uslugah, povsod torej, kjer dela ni mogoče izvoziti kam drugam ali delavca nadomestiti s strojem. Na lestvici višjih dohodkov pa bodo prevladovali - in naseljevali bogate washingtonske vile - le tisti, ki si bodo pridobili iskano visoko izobrazbo. Velika lekcija zadnje krize je še vedno, da imajo tisti, ki so lahko nadomestljivi, in to verjetno velja za večino ročnih del, vse manj možnosti. Za boljše plačana mesta je vse bolj potrebno vključiti možgane in to z visoko frekvenco, pa naj gre za industrijo ali usluge.
V to kategorijo seveda sodi tudi klasična ameriška podjetnost, s kakršno je Steve Jobs iz domače garaže ustvaril svoj računalniško - komunikacijski imperij, še en faliran študent John Mackey pa svojo znamenito trgovinsko verigo za prehrambene izdelke biološke izdelave Whole Foods.
Ko je pred dobrimi tridesetimi leti v teksaškem Austinu skupaj z Rene Lawson odprl svojo prvo trgovino, so ju zato, ker sta hrano spravljala tudi v stanovanju, vrgli na cesto. Potem sta živela kar v svoji trgovini in si gumijasto cev za tuširanje nastavila kar ob pomivalnem stroju, saj v prostorih, namenjenih za trgovino, nista smela imeti kopalnice. Dan po odprtju prve prave trgovine so Austin prizadele poplave in izgubili so vse, kar so imeli, v vrednosti za pol milijona dolarjev. Nekako se jim je posrečilo preživeti in danes ima družba več kot tristo trgovin po vseh ZDA. Na facebooku sicer obstaja spletna stran s pozivi za bojkot Johna Mackeya, ki nasprotuje sindikalnemu organiziranju, a zveste in vse številčnejše stranke vedo, da družba vzorno skrbi za svoje zaposlene. Ameriška zgodba o uspehu, ki bi jo v sedanjih težkih časih morali klonirati doma, morda pa tudi drugod po svetu.
