Tiskane izdaje
Zveseljem zapišem, da sta se Naravi včeraj in danes zgodili dve lepi stvari. Občina Pivka ima jutri občinski praznik in župan Robert Smrdelj je včeraj napovedal, da bo občina Pivka letos ustanovila svoj krajinski park, park pivških presihajočih jezer.
Druga dobra novica za Naravo je, da je Agencija republike Slovenije za okolje (Arso) zavrnila okoljevarstveno soglasje za postavitev 27 vetrnic na Volovji rebri.
Javorniško-snežniški kompleks gozdov bo tako ostal kar je, strnjen gozdni kompleks. Na enem njegovem koncu, v pivškem naravnem parku, bodo stanje narave še izboljšali. Domačini bodo suha dnesa jezer lahko še naprej kosili in orali, na pa več na poljih, ko jih bo zalila voda, prali avtov.
Na drugem, bistriškem koncu, pa bo z grebenov med Veliko Milanjo in Milanko še vedno moč uživati v lepih, prostranih razgledih proti morju in otokih v Kvarnerskem zalivu, proti Čičariji in Slavniku, Vremščici in Nanosu in Alpam, ne da bi ga motili betonski kolosi, ki bi mleli veter za tuj dobiček in to kljub temu, da je elektrike v Evropi preveč in da njena cena na trgu pada.
Iti se v teh kriznih časih ustanavljanja parka je pogumno dejanje in praviloma ne nosi političnih točk. Spomnimo, zakaj je pred več kot desetimi leti padla zamisel o Regijskem parku Snežnik, ki bi se raztezal čez ves gozdni kraški masiv Notranjsko-kraške regije. Zamisel je prišla z državne ravni, in ne »iz baze«, zbiralci političnih točk v tej bazi pa so proti parku in domnevnim omejitvam, ki bi domevno pomenile konec razvoja, razpihovali nasprotovanje med kmeti in lastniki gozdov.
Na Cerkniškem so podlage za regijski park izkoristili za svoje interese in ustanovili Notranjski regijski park. Če ta doslej občini Cerknica ni nosil zlatih jajc (pa bi jih verjetno lahko), ji tudi razvoja ni zaustavil.
Tudi Pivčani so osvojili lekcijo nesojenega snežniškega parka, le da na drugačen način. Zamisel Mladena Berginca in sodelavcev z ministrstva za okolje in prostor o snežniškem parku je Pivčane ozavestila o tem, da imajo lepo in ohranjeno naravo. Velike poplave leta 2000 so napolnile vsa pivška polja, ki ob obilnih vodah postanejo jezera in jezerca. Kar sedemnajst se jih zvrsti na južnem robu Javornikov. Fotografije, ki jih je izpod neba leta 2000 posnela Špela Habič, nato pa še izid samostojne knjige krasoslovcev, ki so opisali ta pojav, so postali zasnova pivške zgodbe.
Kot vse občine, so tudi v občini Pivka najprej poskusili s trdimi razvojnimi zgodbami. Z obrtno-industrijsko cono na primer, pa z logističnim centrom za Luko Koper, pa.... A so kmalu uvideli, da trdih zlatih jajc tam ne bo. Usmerili so se v turizem. Iz nič, dobesedno iz ruševin nekdanjih kasarn, so ustanovili Park vojaške zgodovine, ki ga ves čas nadgrajujejo. Znajo pobrati evropski denar, poberejo pa tudi nekaj vstopnine. Po sedmih letih, odkar so prodali prvo vstopnico, jo na leto poberejo že več kot 100.000 evrov.
Vzporedno so začeli razmišljati tudi o pivški jezerih. Začeli so organizirati naravoslovna predavanja, izobraževati, pojasnjevati in poslušalcev ni manjkalo. Z zavodom za varstvo narave so počasi pripravljali strokovne podlage. Dobro opremljeni se zdaj podajajo v razpravo v vaške skupnosti. Do konca leta bodo ustanovili park. Morda bodo za njegovo varstvo pritegnili celo prostovoljne naravovarstvenike. Morda takoj ne bodo mogli pobirati vstopnine, lahko pa da bodo pridni Pivčani prodali več odličnega sira, medu, žganja, potic in kar je teh reči.
S svojim parkom bodo segli do meje občine Cerknica, skoraj do obrežja Cerkniškega jezera in del Snežniškega parka bo tako sklenjen. Kaj pa na njegovem vzhodnem koncu, tam, kjer so si tako zelo prizadevali pridobiti 1700 evrov na leto na vetrnico za 20 let? Od tam bo zdaj, ko je Arso izdal odločbo, slišati, kako so »nam Ljubljančani« onemogočili Razvoj! Ja, res, Ilirski Bistrici manjka samo še ta renta, da bi se razvili, pa tisto eno ali dve delovni mesti za kosce trave med vetrnicami!
Če ne bi zminirali Regijskega parka Snežnik, bi pod Snežnikom morda že desetletje deloval javni zavod z visoko izobraženim kadrom, tistim, ki se je po hudih bitkah za in zoper vetrnice na Volovji rebri umaknil v mir na univerze na Reki, v Kopru in Ljubljani. Javni zavod Regijski Park Snežnik bi lahko danes zaposloval tudi turistične vodnike, organizatorje turizma pod Snežnikom in vzpostavil zdaj, ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo, že trdne povezave s sosednjim hrvaškim naravnim parkom Učka ali kvarnerskimi hotelirji.
Zgled ni daleč, za bistriško politiko očitno predaleč. Javni zavod Park Škocjanske jame vsako leto pobere vstopnino od približno 100.000 obiskovalcev, za 22 zaposlenih in še za kaj pa jim bo letos država primaknila še pol milijona evrov.
