Tiskane izdaje
Danes je ena najbolj žalostnih obletnic novejše evropske zgodovine. Je obletnica padca Srebrenice in pokola, ki se je zgodil pred očmi enot, pokritih z modrimi čeladami. Najstarejša žrtev, ki jo bodo letos pokopali na pokopališču pri Potočarih, je bila leta 1995 stara 94 let.
Obstaja minimalno zadoščenje. Človek, ki je vodil etnično čiščenje v Bosni, general Ratko Mladić, je danes v Haagu. Sodijo mu. Od začetka vojne v Bosni je minilo 20 let, od poboja v Srebrenici je minilo 17 let. Sodstvo dela počasi. A svoje vendarle naredi.
Obstaja poseben razlog, zakaj se velja s posebno spoštljivostjo spomniti na žrtve etničnega čiščenja. V dokumentih Evropskega sodišča za človekove pravice je bila besedna zveza „etnično čiščenje" pred nekaj tedni prvič omenjena tudi v povezavi s Slovenijo. Besedno zvezo "etnično čiščenje" sta v ločenih mnenjih uporabila dva sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice. Oba sta govorila o izbrisanih. Govorila sta o posebni obliki etničnega čiščenja, čiščenju, ki je bilo izvedeno ob pomoči administrativnih mehanizmov.
Ob Ljubljane do Srebrenice ni daleč.
In od Strasbourga do Haaga tudi ne.
