Tiskane izdaje
Bruseljski mestni urad za sodelovanje z EU je na začetku tedna objavil izsledke raziskave, v kateri je sodelovalo okoli 9000 Evropejcev iz članic EU, ki so prišli delat v Bruselj. Ti imajo višje plače kot doma, razlike so posebno očitne pri uslužbencih iz nekdaj socialističnih novink. Z raziskavo so hoteli ugotoviti, kakšno podobo ima Bruselj v očeh skupnosti, ki da živi kot na nekakšnem osamljenem otoku. Raziskava je v precejšnji meri potrdila stereotipe.
Kar tri četrtine od okoli 9000 anketiranih je prepričanih, da živijo v svojem ločenem svetu in da nimajo veliko stika z lokalnim prebivalstvom. V vsakdanjem življenju se sicer srečujejo denimo s pekom ali trgovko, a predvsem tisti, ki so v Bruslju šele krajši čas (do dve leti) v svojem krogu prijateljev skorajda nimajo Belgijcev. Z Brusljem se jih identificira le četrtina, dve tretjini same sebe obravnavata kot del tukajšnje mednarodne skupnosti.
Vodja mestnega urada Alain Hutchinson je opozoril, da Evropejci v Bruslju živijo med sabo v nekaj delih mesta okoli evropske četrti in da sploh ne kažejo veliko zanimanje za integracijo. več deset tisoč uslužbencev institucij EU in njenih članic, ki delajo v neuradni evropski prestolnici.ezi jih precej revščine, ki se vidi na mestnih ulicah, belgijska telekomunikacijska podjetja (pritoževanje nad njihovimi storitvami je mantra) in ne najbolje urejeni promet.
Seveda so opazili kar nekaj pozitivnih strani mesta. Čeprav Bruseljčani pogosto krivijo odlično plačane uslužbence EU za visoke cene nepremičnin, so evrokrati izpostavili razmeroma ugodne cene najema ali nakupa stanovanja. Mesto da je raznoliko, s kakovostno ponudbo kulture in še zlasti gastronomije. Tako so načeloma izražali (75 odstotkov) zadovoljstvo z življenjem v mestu. A po izteku pogodbe si jih v njem želi živeti le šest odstotkov.
