Tiskane izdaje
V evropskem parlamentu si lahko veliko privoščijo. Ko pišejo deklaracije, resolucije in druga orožja iz njihovega retoričnega arzenala, so lahko veliko manj pazljivi pri izbiri besed kot diplomati in voditelji držav.
Tako so se glede Ukrajine takoj postavili na stran Majdana in že dolgo pred članicami odločno zahtevali sankcije proti režimu Viktorja Janukoviča. Pri Rusiji se zgodba ponavlja. V kritikah ravnanja Kremlja in njegove agresije v Ukrajini so za nekaj odtenkov bolj ostri kot članice EU.
Bolj kot sama vsebina resolucije o Rusiji, ki je bila sprejeta včeraj, je bila zanimiv del razprave o njej. Zeleni, ki ponavadi veliko govorijo o človekovih pravicah in svobodi govora, so se spravili na nekdanjega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja.
Putinov prijatelj, ki je že dolgo poslovno povezan z ruskim energetskim orjakom Gazpromom (Severni tok), je konec tedna namreč primerjal Krim s Kosovom in »priznal«, da je tudi Zahod z bombardiranjem Zvezne republike Jugoslavije leta 1999 kršil mednarodno pravo. Kritiziral je tudi politiko EU, češ, evropska komisija nikoli sploh ni razumela Ukrajine ...
Glede na zgodovino, ki je pripeljala do neodvisnosti Kosova (od teptanja pravic Albancev do večletnega mednarodnega procesa pod okriljem Združenih narodov), sta primera seveda povsem neprimerljiva. Schröderjeva naslednica Angela Merkel je primerjavo razglasila kar za sramotno.
Toda: Schröderju najbrž nihče ne bi smel oporekati pravice do izrekanja ocen, čeprav bi bili v njihovem ozadju lobistični interesi.
Voditeljica Zelenih v evropskem parlamentu Rebecca Harms in njen kolega Daniel Cohn-Bendit sta kljub temu k resoluciji, ki obsoja rusko ravnanje v Ukrajini, vložila bizarni amandma, s katerim naj bi nekdanjemu kanclerju »nataknili nagobčnik«.
»Evropski parlament obžaluje izjave bivšega nemškega kanclerja Gerharda Schröderja o krizi v Ukrajini; poudarja, da ne bi smel dajati nobenih izjav, ki zadevajo Rusijo, saj je s povezavami s podjetjem Gazprom, ki je eden od ključnih zunanjepolitičnih instrumentov Rusije, v jasnem konfliktu interesov,« so Zeleni želeli zapisati v parlamentarno deklaracijo.
Da ne bi smel več dajati izjav? Ali takšna zahteva ne posega preveč globoko v osebnostne pravice? Čeprav so se politični tekmeci evropskih socialistov razveselili obračuna s Schröderjem, ki je v nemški socialdemokraciji še vedno nekakšna ikona, je med parlamentarci v Strasbourgu prevladal razum. Amandma je bil zavrnjen.
