Dobro jutro: Georgios in Armani

Da se skupaj igrata pred Devinsko skalo, si privoščita ciplje pred ribogojnicami pri sečoveljskih solinah in si zelo rada omislita surfanje v velikih valovih mogočnih kontejnerašev pred Koprom?

Ste vedeli, da so v Tržaškem zalivu radi v družinah. Oče in mama ter nemalokrat tesno med njima komaj dva meseca star dojenček, ki si vsaj pol leta pod morjem privošči materino mleko in mu za ribe ni mar. Da se rodi dolg 80 centimetrov in da ga že prve dni mati zadržuje pod vodo in mu pomaga krepiti pljuča. Zato, da lahko vsaj pet minut plava tja do 50 ali več (največ 500) metrov globoko.

Ste vedeli, da se radi igrajo z ribami kot mačke z mišmi? Potem ko hiter in okreten pod vodo zagrabi ribo s kljunom, švigne iz globine, se požene v zrak, omamljenega ciplja hkrati zabriše v drugo smer, a že v naslednjem trenutku je spet pri kilogramski ribi in se z njo pod in nad vodo dela junaka. Videli so navadno delfinko, ki je med prsne plavuti stisnila veliki morski klobuk ter se z njim očitno zabavala kot na predstavi.

Včasih so samotarji, drugič v družinah, in tretjič v jatah s kar 60 delfini skupaj – na letnem sindikalnem izletu, na »zboru plavalcev« ... V Jadranu so jih pred pol stoletja načrtno (z razpisanimi nagradami) pobili kakih dva tisoč, ker naj bi menda ogrožali ribiče. Sicer živijo šestdeset in več let, skoraj kot ljudje. Mlajši prav radi sproščeno in radovedno med skokom kukajo v Morigenosov gumenjak. Že vedo, da jih fotografirajo, ker so zvezde.

Zvezde, ker so dragocen dokaz našega živega morja, saj morajo na dan pojesti po, denimo, deset kilogramov rib. Sistem deluje do popolnosti. Ne verjamete? Oglejte si razstavo v akvariju in vam bo v trenutku jasno, da se življenje ne konča na piranski Punti.