»Goveja juha ali marš stran!«

Rjovenje karantanskega panterja z intelektualnim jedilnikom enoumja je precej boleča izbira. Seveda ne za vse.

Objavljeno
07. februar 2014 10.00
panter
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si
Prebrala sem, da utegne Hillary Clinton kandidirati za predsednico ZDA. Kaj, če ji uspe? To me skrbi. Ker potem se zna zgoditi, da bosta z Billom, soprogom v dobrem ali slabem, prišla v naše kraje.

Skrbi me, ker ne vem, ali bo Billa sprejela naša družbena elita. Ga bodo odslovili že na meji? Je namreč vegan, kar pri nas velja za prehranski ekstremizem in hud odklon od prepisane norme »goveje juhe«.

Clintonu pa se zdi veganstvo pametna in zdrava odločitev in prepričal je celo Ala Gora, da mu sledi. Da bo mera polna, si Bill želi, da bi ga posnemalo čim več ljudi.

Bolje, da ne pride k nam, sicer mu bo trda predla.

Napovedan je tudi prevzem poslov angleškega dvora z matere na sina. Še pomnite? Kraljici Elizabeti se je na obisku pri nas vse klanjalo in priklanjalo, celo konja je dobila. Vse živo in neživo se je želelo z njo rokovati in fotografirati.

A kaj, če bi njena visokost, ko je bila na obisku, potegnila iz torbice homeopatsko zdravilo? Najbrž bi morala, kraljica gor ali gor, zapustili slavnostni dogodek, saj je pri nas homeopatija za čudake in bedake. Kar malce povprašajte.

Charles, se bojim, ima ista nagnjenja kot njegova mati, saj podpira homeopatijo, ajurvedo in komplementarno medicino in to si drzne početi celo pred uglednimi znanstveniki in Svetovno zdravstveno organizacijo.

V primeru meddržavnega obiska mu bodo naši že povedali, da se z osebo s takim prepričanjem, kot ga ima on, pri nas še nihče ni resno pogovarjal. Morda mu bodo pojasnili še, da je kruto zavedèn, nerazgledan in da verjetno slabo razume vse skupaj glede zdravja. Zanj to ne bo nič novega.

Demokracija in Evropa gor ali dol, pri nas je vse na ukaz in narod naj ne razmišlja in sprašuje. Naj se cepi in ne modruje! To je za razviti Zahod. Pri nas je ljudstvo butasto, še odločalo bo samo o sebi ali kaj? Ni govora!

Kot je lepo povzel novinar nacionalnega programa, so pri nas svobodne odločitve glede cepljenja sposobna in vredna le drevesa.

Prihodnjič se raje rodite kot bukev ali javor, sami ste si krivi, če niste natanko istega mnenja kot vladajoča večina.

Nekaj šteje le vera v znanost kot lepega in nedolžnega kužka, ki je nekega dne pritekel v naročje človeštva. Tudi lula in kaka ne.

Je bel in popoln.

Pri nas so neprijetna podvprašanja o zgodovini, politiki in kulturi znanosti zasmehovana. Kaj šele o etiki in človekovih pravicah. To je za slabiče! Ali si kaveljc in korenina ali pa te ni!

Se smemo torej čuditi, če nas je množični morilec Breivik navedel kot »vzorno deželo«, ki je ni pokvarila multikulturnost?

Multikulturnost ne pomeni le različnih tradicij prehrane, zdravljenja, verovanja in načina življenja, ampak veliko več.

Je sploh mogoče, da bi kdaj v Sloveniji na istem vrtu kavarne sedele veganska, priseljenska in istospolna družina, ne da bi ugibale, od kod bo kdo pljunil vanje svoj prezirljivi pogled?

Rjovenje karantanskega panterja z intelektualnim jedilnikom enoumja je precej boleča izbira. Seveda ne za vse.