Habsburžani: Smrt in davki

Nikomur se ne mudi umreti in tudi davkov bi plačali čim manj.

Objavljeno
31. januar 2013 14.45
suhadolnik denar
Urban Červek, Dunaj
Urban Červek, Dunaj

Smrt in davke je menda prvič povezal slavni oče Robinzona Crusoea, pisatelj Daniel Dafoe v knjigi Politična zgodovina hudiča že davnega leta 1726, znani pregovor »nič ni gotovega razen smrti in davkov« pa menda izhaja iz pisma predsednika ZDA Benjamina Franklina Jean-Baptist Leroyu leta 1789, čeprav so frazo v takšni ali drugačni preobleki uporabili še velikokrat.

In drži še danes; nikomur se ne mudi umreti in tudi davkov bi plačali čim manj. Oziroma nič, če je le mogoče, hvala lepa. O davkih (če pustimo smrt ob strani) je te čase precej govora. Velike mednarodna korporacije so iznašle načine, kako se elegantno izogniti plačilu davka na dobiček, tako da pretakajo denar od ene podružnice do druge, dokler dokončno ne ponikne v kakšni davčni oazi. Davčnih prihodkov je vse manj, zato države krčijo proračune in zmanjšujejo izdatke, vključno  s socialnimi pomočmi. In že so tu protesti.

Veliko se z davki ukvarjajo tudi bogate države, na primer Avstrija, ki je bila še leta 2009 uvrščena na črno listo OECD davčnih oaz (poleg evropskih Švice in Luksemburga), ker je skrivala podatke o bančnih vlogah tujih državljanov. No, po nekaj mesecih se je država znebila te nečastne uvrstitve, saj je odpravila davčno tajnost za tujce, OECD pa jo je umaknil s seznama.

A pred tednom dni so bili davki spet v ospredju pozornosti; Evropska komisija je namreč Dunaju zagrozila s tožbo, če bo podpisal dvostranski sporazum z ZDA o avtomatskem obveščanju o bančnih računih ameriških državljanov na svojem ozemlju. Ker takšnega avtomatizma Avstrija za druge članice EU nima, je komisar za davke Algirdas Semeta Avstriji zagrozil s tožbo, saj države EU tretjih držav ne smejo obravnavati bolje kot ostalih članic EU.

Bomo videli, kako se bo zadeva razpletla, gotovo pa je, da je davčna tajnost tudi v Avstriji skorajda sveta in se ji ne bodo tako zlahka odrekli. Čeprav je jasno, da bančno tajnost od davčne utaje loči le majhen korak.

Slovenski državljani, kot je slišati, že nekaj časa pridno polagajo svoje prihranke na račune bank v Avstriji, sploh od kar je slovenska »socialna država bolj dosledna pri ugotavljanju premoženja prosilca za socialno pomoč, otroški dodatek, subvencijo za vrtec ... in odkar so velike izgube načele ugled domačih bank. Za zdaj so takšni računi domačim davkarjem bolj ali manj skriti. Vprašanje pa je, ali bo tako tudi ostalo? Davek ali smrt, kako jima ubežati?!