Heteroseksualni lobi uničuje slovensko zdravstvo in energetiko

Ima pa odslej Bog na glas rad vsaj tiste homoseksualce, ki ga iščejo.

Objavljeno
01. avgust 2013 15.44
TOPSHOTS-BRAZIL-POPE-WYD-MASS
Barbara Rajgelj
Barbara Rajgelj

V dneh, ko mogočne podobe odstopajo, prosijo odpuščanja, kažejo s prsti in gledajo v tla, je strani medijev in ljudska srca napolnila novica, da rimokatoliški papež ni nekdo, ki bi sodil geje: »Če homoseksualec išče Boga in je dobrega srca, kdo sem jaz, da bi ga sodil.«

Ne glede na to, ali gre za bistveno in resnično spremembo v usmeritvi katoliške cerkve na tem področju, je izrečeno pomembno in dobro. Dobro predvsem za tiste, ki jim je težko sestaviti sliko samih sebe ali svojih bližnijh s sliko Boga, v katerega verjamejo, on pa vanje dvomi. Odslej ima Bog na glas rad vsaj tiste homoseksualce, ki ga iščejo. (O tem, kako vzdržni morajo biti med iskanjem, papež ni povedal nič (novega).)

Medijem in našim srcem pa je večinom ušel papežev uvodni stavek: »Kadar nekdo sreča takega človeka, mora razlikovati med homoseksualci in lobisti. Vsi lobiji niso dobronamerni. To je težava.« Papež se torej ni mogel upreti skušnjavi, da ne bi v isti sapi dahnil besedo gej in lobi. Spolna usmerjenost in družbena škodljivost sta tako zanj kot za vse, ki želijo še naprej gojiti diskriminacijo, socialno distanco in simbolno delitev, neločljivi ali vsaj težko ločljivi kategoriji.

Tako v papeževem svetu. Kaj pa pri nas? Tudi pri nas je podobno: spolna usmerjenost in lobistični sistem kažeta takorekoč popolno povezanost: po hitro opravljeni raziskavi spolne usmerjenosti stricev iz ozadja zdravstvene (Janez Zemljarič in Božo Dimic ) in energetske politike (Andrej Vizjak, Franc Bogovič, Uroš Rotnik, Peter Kotar) je mogoče ugotoviti, da so vsi gospodje heteroseksualno usmerjeni.

Zato je na tem mestu nujno opozorilo za primer, ko srečate osebo, ki ni istospolno usmerjena: »Kadar nekdo sreča takega človeka, mora razlikovati med heteroseksualci in lobisti. Vsi lobiji niso dobronamerni. To je težava.«

P.S.: To ni prispevek k raziskavi slovenskega podzemlja, ampak poskus opozoriti na absurdnost povezovanja spolne usmerjenosti s katerokoli negativno ali pozitivno človeško lastnostjo.

***

Dr. Barbara Rajgelj je docentka za civilno in gospodarsko pravo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer predava temelje prava, delovno, socialno in gospodarsko pravo. Raziskovalno se ukvarja s pogodbenim pravom, mobilnostjo gospodarskih družb, pravnimi vidiki industrijske demokracije, v zadnjem času pa po sili razmer tudi s pravnim varstvom pravic otrok ter partnerk in partnerjev v istospolnih družinah. Bila je solastnica gejem in lezbijkam prijaznega lokala Cafe Open. Večkrat na dan se odloči, da ne bo tako zelo kritična, ker ve, da se pri svojih ugotovitvah, ocenah in sodbah lahko moti, pa tudi, da ji to lahko škoduje..., a ne more iz svoje kože.