Tiskane izdaje
Ko je pred dobrima dvema mesecema hrvaška javnost izvedela, da je hrvaška država na operativni lizing najela 1581 novih vozil, za kar bo v prihodnjih petih letih iz proračuna plačala dobrih 35,5 milijona evrov, se je razširil val jeze, pa slabe volje in tudi - posmeha.
Vendar pa razburjenje niti ni povzročilo dejstvo, da je kar precej policijskih avtomobilov in avtomobilov za operativne oz. terenske dejavnosti nekaterih ministrstev, nujno potrebni zamenjave, ampak dejstvo, da so si nekatera ministrstva privoščila prav prestižne znamke.
»Saj res ne bi bilo okusno, če bi se naši ministri naokoli vozili v starih in zarjavelih avtomobilih, ljudje, ki iz zabojnikov pobirajo plastične steklenice, da jih prodajo in s tem zaslužijo kakšno kuno, pa bi jih opazovali,« je bila ena številnih ironičnih pripomb, ki jih je bilo takrat mogoče slišati po objavi akcije prenove državnega voznega parka. Za piko na i pa je poskrbel še hrvaški minister za znanost, izobraževanje in šport Željko Jovanović, ki je na novinarski vprašanji, kaj si misli o nakupu in ali mu morda ni nerodno, da se bo kmalu sem in tja peljal z novim luksuznim avtomobilom prestižne znamke, vrednim dobrih 80.00 evrov, medtem ko ni dovolj denarja za različna nadomestila za učitelje in profesorje, meni nič, tebi nič odgovoril: »Kaj bi pa radi, naj se pripeljem v službo s kočijo?«
Nad izjavo so se zgražali številni, pa tudi nekateri zapriseženi levičarji so se prekrižali in zmajevali z glavo.
No, zdaj, pa je v glavni vlogi v hrvaški prestolnici spet - kočija. No, ne ravno tista, s katero se kdaj pa kdaj skozi London zapelje lord mayor oz. prvi mož londonskega Cityja, »v prometu« pa je že od 1757. leta, ampak povsem običajna turistična kočija.
Prvi mož hrvaškega glavnega mesta Milan Bandić se je namreč domislil, da bi turistom, ki pridejo »v njegovo mesto« kot zanimivo dodatno turistično ponudbo ponudil tudi vožnjo po mestu s kočijo. Rečeno, storjeno, predlog je romal na mize mestne skupščine, skupščinarji so z večino glasov predlog podprli, manjšina, na čelu s socialdemokrat, torej SDP, pa so se nad predlogom zmrdovali in z njim niso soglašali. Pravzaprav pa so podprli zaščitnike živali, ki zdaj na ves glas zatrjujejo, da bi na vročem asfaltu in granitnih kockah, pa tudi na umazanem mestnem zraku konji trpeli, dodajajo tudi, da ne gre za nič kaj kakovostno, še manj atraktivno ali romantično ponudbo, ampak za »sramotni dodatek k turistični ponudbi«.
Kočijaži za zdaj še niti ne vedo, kje bo dovoljeno voziti s kočijo, pa tudi ne, koliko naj bi vožnja stala, saj bo za obe zadevi poskrbel štab šefa Zagreba, ki bo določil tudi, kako bodo morali biti kočijaži oblečeni. Zagrebške kočije številne purgerje eno veliko figo brigajo, saj imajo veliko več drugih skrbi. Jih je pa vseeno veliko, ki kočijaški problematiki dajejo kar nekaj pozornosti.
»Ja, kaj se čudiš; oves je cenejši kot vsa druga gorivo za avtomobile; se bomo pač po Zagrebu prevažali s kočijami. Zagotovo bodo cenejše kot vožnja s tramvajem,« je zamrmral moj sogovornik, ko sva oni dan pila kavi v »najini« izložbi sredi mesta. >Tisti Jovanović se s kočijo najbrž res ne bo v službo vozil s kočijo, saj mu stroške za prihod tja in domov, pa malico in vse podobno tako ali tako plačamo mi, nas bo pa najbrž veliko in vedno več, ki bi nam kočija utegnila kaj kmalu še kako priti prav. He, he, pa še najnovejši znanstveni izsledki nam gredo na roke, saj je oves veliko več kot zgolj hrana za konje, tudi odlično, zdravo in razmeroma poceni polnilo za prazen želodec je. Torej, dve muhi na en mah. Razumeš, ti, moj dragi Slovenac?«
»Seveda, seveda,« sem zamrmral in se zagledal v čudovito zeleno barvo odetega štirikolesnika, ki je obstal pred semaforjem, na sprednjem pokrovu pa je vame zrla divja mačka - jaguar. Preostali luksuzni avtomobili prestižnih znamk pa so bili tako ali tako parkirani na varovanih in brezplačnih parkiriščih.
