Hrvaška v mojem očesu: Srb, Hrvaška in slovensko vino

Zaradi iskric, ki se krešejo glede bančnoposojilnih milijonov, »na srečo« ni negativnih vplivov na gospodarske odnose.

Objavljeno
11. november 2013 15.20
imo*CVICEK
Dejan Vodovnik, Zagreb
Dejan Vodovnik, Zagreb

Ko bi besede, izrečene oni dan v prijetni družbi, o gospodarskem trenutku Hrvaške, pete najrevnejše članice evropske družine, ter takisto slovenskem gospodarskem trenutku, »meso postale«, bi omenjeni gospodarstvi doživeli nesluten razcvet.

Ampak, ker vem, da karkoli, še posebej pa besede, le stežka meso postanejo, se bosta tako eno kot drugo gospodarstvo še kar naprej kopali v težavah.

Oni dan so vnovič staknili glave člani Poslovnega kluba slovenskih in hrvaških gospodarstvenikov. Slišati je bilo, da po vstopu Hrvaške v EU rahlo narašča izvoz v obeh smereh in imamo solidno blagovno menjavo, saj je gospodarsko sodelovanje izjemno dobro. Takisto je bilo slišati, da sta Hrvaška in Slovenija v podobni ekonomski situaciji, pravzaprav kondiciji (pravzaprav nekondiciji), pa tudi, da je izjemno bistveno, da bosta dobro pripravljeni za čas, ko bosta obe izšli iz recesije. Je pa zato šef slovenskega veleposlaništva v naši južni sosedi Vojko Volk dejal, da zaradi iskric, ki se krešejo med diplomacijama Slovenije in Hrvaške glede bančnoposojilnih milijonov, »na srečo« ni negativnih vplivov na gospodarske odnose.

Podatki kažejo, da je Hrvaška ena pomembnejših zunanjetrgovinskih partneric Slovenije. Dvostranska blagovna menjava pa se je v minulih letih precej okrepila. Potem ko je leta 2000 znašala 1,2 milijarde evrov, je lani znašala 2,3 milijarde evrov. Vrh je sicer dosegla leta 2008, ko je znašala 2,5 milijarde evrov. Slovenija več izvozi na Hrvaško, kot iz nje uvozi. Lani je tja po podatkih Gospodarske zbornice Slovenije izvozila za 1,3 milijarde evrov blaga, uvozila pa za dobrih 940 milijonov evrov.

Ne glede na vse, gospodarski trenutek najmlajše članice evropske družine kaže, da bi država in njeni poglavarji, radi naredili vse, da bi le prišli do svežega kapitala, do novih naložb, ki bi omogočale nova delovna mesta ...

Ko sem oni dan na Britanskem trgu z izkušenimi Purgerji razpredal o gospodarstvu na obeh straneh Kolpe, Sotle, Save in še nekaterih rek ter njih pritokov, sem izvedel še za en absolutno nezanemarljiv podatek, da zaradi kroničnih bolečin vsak dan trpi celo vsak enajsti prebivalec evropske družine.

Na Hrvaškem in nemara celo v Sloveniji zaradi kroničnih bolečin in vsega drugega, s čimer se morajo soočati, pa, sem prepričan, najbrž trpi že vsak. Vendar je to neka povsem druga zgodba.

Bolj pomembna se mi zdi, pa če je to nekaterim všeč ali ne, tista, o Dejanu M. Možak je podjetnik, iz Srbije. Nič nenavadnega. Bolj nenavadno je to, da je te dni odprl podjetje v Zagrebu. Sredi Zagreba. V eni od ulic je namreč vrata odprla vinoteka, katere lastnik je omenjeni Dejan. Osrednji izdelek, ki ga ponuja pa so − slovenska vina.

»Pošteno,« smo »podčrtali na koncu našega modrovanja« o gospodarstvu, nazdravili sv. Martinu in za zapik dejali, da bo jutri tako ali tako − slabše!