Tiskane izdaje
Po diplomi na Pravni fakulteti je bila moja prva služba v odvetniški pisarni. Čeprav je pripravništvo kombinacija opravljanja dela in usposabljanja, se sama nisem kaj dosti usposabljala, opravljala sem precej nezahtevna dela. Večinom+ mojega časa je zaposlovalo prevajanje potrdil o nekaznovanosti iz srbskega in hrvaškega jezika, ki so jih migranstki delavci prinesli iz svojih držav in so jih potrebovali za ureditev statusa v Sloveniji.
V resnici je to pomenilo, da sem v vzorec prevedenega dokumenta vstavila ime in priimek delavca, njegov rojstni kraj in datum. A za to delo sem bila vsaj plačana.
Danes mladi pravniki, arhitekti, modni oblikovalci in drugi diplomanti, ki za razvoj kariere potrebujejo delovne izkušnje in reference, težko najdejo tudi najbolj neinspirirajoče prve službe, nekateri od njih pristanejo celo na to, da delajo zastonj.
Ta sodobni institut medgeneracijskega izkoriščanja imenujemo volontersko pripravništvo. Sama sem ga zaslutila že pred leti, ko mi je odvetnik na izraženo nezadovoljstvo glede delovnih razmer zabrusil, da naj se spomnim nanj čez nekaj let, ko bodo tudi v Sloveniji tako kot v Italiji, mladi prosili, da lahko delajo zastonj. No, in danes smo čez nekaj let.
Na srečo slovenska zakonodaja volontersko pripravništvo dovoljuje v zelo omejenem obsegu, saj Zakon o delovnih razmerjih določa, da ga je mogoče skleniti samo, če poseben zakon to omogoča. Takšen poseben zakon je na primer Zakon o pravniškem državnem izpitu, ki predvideva, da sodniški pripravniki, ki se usposabljajo za pravosodni izpit, lahko pripravništvo opravljajo tudi volontersko.
Na številnih drugih področjih, kjer neplačano pripravništvo postaja vedno pogostejše, pa takšne zakonske podlage ni. To velja tudi za odvetništvo, saj Zakon o odvetništvu volonterskega pripravništva ne omenja. Takšno delo je nezakonito. Mladi zato lahko iztožijo redno delovno razmerje, obvestijo inšpekcijo o delu na črno ter delodajalca ovadijo zaradi kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev.
Če kdo, so mladi pravniki tisti, ki morajo vedeti in si upati, in če komu, je odvetnikom treba pokazati, da nepoznavanje in kršenja prava škoduje.
Dr. Barbara Rajgelj je docentka za civilno in gospodarsko pravo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer predava temelje prava, delovno, socialno in gospodarsko pravo. Raziskovalno se ukvarja s pogodbenim pravom, mobilnostjo gospodarskih družb, pravnimi vidiki industrijske demokracije, v zadnjem času pa po sili razmer tudi s pravnim varstvom pravic otrok ter partnerk in partnerjev v istospolnih družinah. Je solastnica gejem in lezbijkam prijaznega lokala Cafe Open. Večkrat na dan se odloči, da ne bo tako zelo kritična, ker ve, da se pri svojih ugotovitvah, ocenah in sodbah lahko moti, pa tudi, da ji to lahko škoduje..., a ne more iz svoje kože.
