Kreativno: Kam z vso to kreativnostjo

S čim bi lahko podprli kreativce? S prostori, le odkleniti jih je treba. Manj koristni, kot prazni, so težko.

Objavljeno
04. junij 2014 19.39
hočevar Trubarjeva Ljubljana
Aidan Cerar
Aidan Cerar
Pred kakšnim letom so nas poklicali iz ene od milanskih akademij. Če bi lahko mlajši oblikovalec pri nas v RCKE opravljal prakso. Seveda. Čez nekaj tednov se je pri nas pojavil (storitveni) oblikovalec Marco. Razmišljali smo, kako bi lahko najbolj koristili Marcu, ki razvija novo spletno storitev, namenjeno prebivalcem Ljubljane. Najbolje se nam je zdelo Marcu predstaviti ljubljanske kreativne skupnosti in mu s tem omogočiti, da se vključi v ljubljanski kreativen ekosistem, ter tako na eni strani pridobi sodelavce, na drugi pa okolje, ki mu bo pomagalo izpopolniti projekt. Čeprav je prišel za nekaj mesecev, bo Marco v Ljubljani ostal do nadaljnjega. Pravi, da predvsem zaradi prijetnosti življenja, ki ga Ljubljana omogoča, in razvitega ustvarjalnega ekosistema, ki temelji na sodelovanju.

Marcova zgodba je nadomestila uvod, ker je odličen praktični primer ameriške teorije kreativnih mest izpred desetih let. Zvezdniški avtor Richard Florida je izhajal iz teze, da se kreativci selijo v privlačna mesta, kjer potem ustvarijo nove ideje, nova podjetja in posledično nova delovna mesta. Zato morajo mesta privabljati kreativce z raznolikim, tolerantnim, prijetnim okoljem in avtentično sceno. Dobra zgodba in Marcotov primer jo delno potrjuje, vseeno pa to po mojem ni pristop, ki bi veljal tudi za Ljubljano. Evropejci se ne selijo preveč radi. Selijo se, če je nujno, če dobijo boljšo službo, če se na Erasmus izmenjavi zaljubijo, sicer pa v glavnem z veseljem živijo tam, kjer imajo prijatelje, družino in prijetno vsakdanje življenje.

Zato naj nas uvod ne zavede, četudi je Ljubljana prijetno mesto, ki zlahka pritegne tujca, tudi z razvitim kreativnim ekosistemom, zmožnim presežkov, kar potrjujejo uspehi na Kickstarterju in množica izrazito novih ustvarjalnih praks, produktov, storitev, prostorov in pobud, ki se tu razvijajo. To so v glavnem ljudje, ki so se v Ljubljani rodili, ali pa so se tekom študija priselili. Predstavljajo kreativni kapital mesta, ki pa se lahko tudi odseli, kar bi bila za razvoj tega mesta škoda. To odpira vprašanje, kaj lahko naredimo za to, da se bodo kreativne skupnosti v mestu bolje počutile, hitreje razvijale in se v Ljubljani ustalile. S sredstvi, ki jih imamo na razpolago?

Katerih sredstev imamo v tem trenutku preveč in predstavljajo možen vir podpore kreativnim skupnostim, pobudam, podjetjem in praksam? Moj odgovor so prostori. Praznih produkcijskih prostorov (in stanovanj) je toliko, da bi lahko skupaj imeli kmečko ohcet, tisto pravo, na katero niso povabljeni le sorodniki iz četrtega kolena, ampak tudi njihovi sosedje. Na zasebne lastnike težko vplivamo, gre za njihovo lastnino. Vendar je okrog nas tudi množica produkcijskih prostorov (in stanovanj), ki so v (posredni) javni lasti. Mar jih ne bi bilo smiselno izkoristiti kot sredstvo, ki lahko doprinese k razvoju kreativnega ekosistema?

Nove ustvarjalne rabe bi doprinesle tudi k zanimivosti mesta. Si predstavljate mrežo javnih prostorov, namenjenih ustvarjalnim pop-up dogodkom, ki jih lahko najamete za drobiž, ob predpostavki, da vaša ideja kaže določen doprinos h kreativnemu ekosistemu? In ne gre samo za ustvarjalne pop-up dogodke, zakaj pa ne bi prostorov po neki simbolični ceni najemali tudi start-upi, za neko omejeno časovno obdobje in pod določenimi pogoji seveda? Si predstavljate oblikovalce na Trubarjevi, IT-jevce na Resljevi in tako naprej ... Kreativci so tu, prostori tudi, le odkleniti jih je treba. Manj koristni, kot prazni, so težko.

***

Aidan Cerar je urbani sociolog iz Regionalnega centra kreativne ekonomije RRA-LUR.