Kresnikov blog: Andrej E. Skubic

Sanjalo se mi je, da je nekje v neki trgovini potekala
velika študentska vstaja, podobno je bilo pritličju Name, definitivno ni bil
hipermarket.
Iz nekega razloga sem ji nasprotoval in sem imel avtomatsko puško.
Nekega grintavega študenta z ocufanimi dolgimi lasmi
sem pokončal z dvema streloma v rafalu, ker mi je prehitro prihajal
nasproti mimo štantov, in potem sem v totalu pokončal
vsega skupaj še pet študentov, kakšna dva od njih v samoobrambi.
Nekako so me razorožili in spomnim, se, da sem nekomu
povedal: »Ustrelil sem Marka Jakliča,« ampak to
sploh ni bilo ime Marka Jakliča iz Lekarne Ljubljana, temveč tistega
ocufanega blondinca, ki sem ga počil prvega.
Bilo mi je žal, da sem kogarkoli ustrelil, iskreno, in to sem hotel razložiti
vsem,
ker so se vsi zdeli nekam sovražni, čeprav ne zelo.
Samo neka študentka je ves čas skakala vame: »Pa kako si mu to lahko
storil, s punco sta ravnokar dobila nov laptop.«
Živo se spomnim, kako me je oblil val vročega sramu. Če bi bil vedel
za tisti laptop ali, da sploh sta, tega ne bi nikoli naredil.