Lepo je doma

Doma. Vožnja od Maribora do Ljubljane se na ponedeljkovo jutro zdi krajša kot kdajkoli prej. Pot z avtom traja približno toliko kot počasna hoja po Peti newyorški aveniji od začetka pa do tam, kjer trči ob Central Park - ogromno zeleno oazo sredi velemesta, ki sem ga obiskala po zaključku študija v Ameriki. Še pešačenje od študentske sobe do najbližjega walmarkta v Stillwaterju in nazaj s polnimi nakupovalnimi vrečkami traja dlje.

Zelena hribovita pokrajina, ki beži mimo avtomobilskih oken, in vrhovi gora v daljavi so čudoviti. Kako drugačno je tukaj okolje od prostrane ravnine v Oklahomi! Namesto lesenih montažnih stavb so naše hiše zidane, pogosto dvonadstropne in z mansardnim podstrešjem. Ceste so ožje, bolj ovinkaste, avti pa manjši in vseh barv. Nobenih poltovornjakov, v katerih bi za volanom sedeli študenti z bližnjih teksaških rančev, ni.

Središče Ljubljane je majhno, a hkrati ljubko. Ljubljanski nebotičnik je v primerjavi z najvišjo stavbo v Oklahoma City pravi palček. Namesto puhastega, belega toasta v plastičnih ovitkih in škatel z ameriškimi krofi, ki jih lahko tam ob kateri koli uri kupiš kjerkoli, iz ljubljanskih mestnih pekarn diši po sveže pečenem kruhu in polnozrnatih štručkah.
In kako fino, da v moji priljubljeni čajnici ne piha iz klime ali ventilatorjev. Nihče se ne pritožuje, da je pretoplo.

Namesto pijače s kockami ledu pri nas naročimo kavo z mlekom, belo kavo, čaj, espreso. Ne mudi se nam. Vzamemo si čas za klepet. »Kava s seboj« najbrž ne bo nikoli dovolj dobra, da bi lahko nadomestila kofetkanje s prijatelji.
Kardeljeva ploščad me z nekaj fakultetami in študentskimi domovi spomini na ameriški študentski kampus. A v Stillwaterju pred glavnim vhodom nihče ne kadi cigarete in tamkajšnja mladina hodi naokrog v trenirkah in z oprtanimi nahrbtniki namesto v džinsu in s torbicami. Na FDV naletim na nekaj znanih obrazov in na hodniku prvič, tako po »ameriško«, sproščeno klepetam z ljudmi, ki jih sploh ne poznam. »Se vidimo kasneje!« pomaham v slovo, čeprav vem, da se mogoče ne bomo srečali prav kmalu.