Liffe 2013: Ponedeljkov double-bill: od umetnosti glasbenega videa do »pop poezije«

Že dolgo si nismo želeli, da se ponedeljek ne bi tako hitro končal.

Objavljeno
12. november 2013 16.16
Ana Šturm
Ana Šturm

Super bi bilo, če bi si lahko včeraj ogledali še kak videospot več in vsaj še malo dlje, z »možgani na off«, uživali v neonskem soncu in destilirani filmski ekstazi. »Liffe break forever!«

Predstavitev sodobne videospotovske produkcije je potekala v okviru spremljevalnega programa festivala. V uri in pol smo se sprehodili čez 15 mojstrovin in poizkušali dokazati, da glasbeni videospot ni zgolj komercialni medijski spektakel, pač pa neupravičeno spregledan del filmskega ustvarjanja, ki si več kot zasluži veliko platno in razprodano dvorano.

Double-bill projekcija glasbenih videospotov in Spomladanskih žurerk (Spring Breakers, 2012, Harmony Korine, 2012) se je zato izkazala za čudovito simbiozo. Vzporednice med filmi, festivalom in prikazanimi videospoti so se nizale kar same od sebe. Nimaš denarja za film ali videospot? Trik filma Zadnji rez: Dame in gospodje (2012, György Pálfi) odlično deluje tudi v glasbenem videu. Ne vrjamete? Oglejte si Flynt & Orelsan: Mon pote (2013, Francis Cutter). Tu sta tudi Brigitte Bardot in že omenjeni Harmony Korine, ter izjemni dokumentarni, družbeno kritični in izrazito avtorski filmi, pardon, videi.

Med videospotom in filmom je most, prek katerega prehajajo nove ideje, neštete reference, igralci (Jake Gyllenhaal, Williem Dafoe, Helena Bonham Carter, Noomi Rapace), režiserji (Michael Gondry, Spike Jonze, David Fincher, Paul Thomas Anderson, Tim Burton, Xavier Dolan) in glasbeniki (Lady GaGa, David Bowie, Björk). S pomočjo filmskega jezika je glasbeni videospot razvil tudi povsem lastne mojstrovine in avtorje. Med najbolj zanimivimi so zagotovo španska režiserska skupina CANADA, režiserski duo Daniels in švedski auteur par excellence, Andreas Nilsson, med vzhajajočimi zvezdami pa omenimo zgolj Toma Kuntza, Andrewa Huanga in britanskega animatorja Cyriaka Harrisa. V zgodovino glasbenega videa se je za vedno zapisala tudi glasbena skupina OK Go, ki je, bolj kot po svoji glasbi, pravzaprav znana po svojih preprosto genialnih videospotih.

Ko v tem kontekstu govorimo o videospotih, govorimo o kakovostnih, inovativnih, ustvarjalnih, eksperimentalnih, osupljivih, neodvisnih, nizkopororačunskih, vitalnih in avtorskih videospotih. O videospotih, ki jih na TV le še stežka vidite, saj so svoje mesto našli »na temni strani lune«, v neskončnih prostranstvih svetovnega spleta.

No, včasih kak »celovečerni videospot« konča tudi na velikem platnu. S Spomladanskimi žurerkami nam je Harmony Korine v poznih urah serviral še svojo smrtonosno mešanico MTV-jevske estetike, televizijskega ekscesa, instantnosti internetnega zvezdništva, videospotov, glasbe, filma, alkohola, drog, orožja, »bikinis and big booties«, pa Britney Spears, Jamesa Franca, ATL dvojčkov, samoroga Charlija in »ex Disney princesk«. Long Florida Ice Tea nas je pošteno udaril po glavi. Streznitveni koktejl, ki ameriške sanje subvertira v nočno moro. Čista, kot temu pravi režiser, »pop poezija«.