Tiskane izdaje
Kje je trenutno neimenovano pravično ljudstvo? Nemara teka od enega supermarketa do drugega ali pač gleda v televizijo. Morda še raje v zaslon mobilnega telefona. Prezrti brezposelni pa se nemara sprašujejo, kdo misli na njih in na njihove otroke. Verjetno marsikdo, a še vedno manjšina.
Kajti večina je na razprodajah. Na razprodajah kopalk ali podjetij. V razprodajah večina tudi uživa, četudi jih nadzorujejo kamere medtem, ko si ogledujejo poletne obleke. Niso le svetišča potrošništva obdana z nadzornimi kamerami. To je malenkost. Svetovna politična klima je prepletena s sumničenji vsega in vsakogar ob vseprisotnosti kamer in nadzorovanja, tudi (ali še posebej) na spletu in na mobilnem omrežju. Vendar tudi v času Julija Cezarja ali Elizabete I ni bilo pretirane sproščenosti, kar se tiče potreb po vladanju in nadzorovanju. Strup in zapor v takšni ali drugačni obliki sta bila vedno le korak stran za vse, ki so si drznili karkoli črhniti čez vero ali oblast.
Zato ni presenetljivo, da gredo ljudem trenutno v nos celo oglasna sporočila, ki naj bi bila pravzaprav le mašilo med težkokategornimi poročili in tematskimi oddajami. Oglasna sporočila, kakorkoli nedomiselna, imajo včasih neznansko težko nalogo - (ob)držala naj pri življenju podjetja, ki še ne tonejo v močvaro recesije. Vendar kako?
Ravno danes sem na nabrežju Ljubljanice zagledala grafit: »Mediji izdali ste proteste«. S tem se nekako ne morem strinjati. Imam svojo lastno marketinško vizijo zarote. Predvsem se s stisnjeno pestjo, ki je ne vem kako in zakaj postala emblem protestov, plapolajoča na preštevilnih zastavah, ki spominjajo na bojno polje, in ki nekako fizično preti, da bo nekoga ravnokar kresnila po glavi, težko identificiram. Kam so šli ti nageljni s protestov in so ostale le črne stisnjene pesti? Doma sem iz predela Ljubljane, kjer so se vsi bali Črne roke. Neprijetna asocijacija, najmanj to.
Spletni anonimnež za spremembo ne trdi, da smo mediji izdali proteste, ampak, da je to storila (tudi) oglaševalska kampanja mobilnega operaterja. Zato si je privoščil ali privoščila tudi parodijo na oglasno sporočilo, ki ponazarja proteste. Res je, da se stiliziranje odporniških gibanj ponavadi zgodi z zamikom - francoske kokarde so zdaj Diorjev modni dodatek. Tudi poklicne skupine niso varne pred modnim ropom - mornarska uniforma je zdaj zaščitni znak Gaultiera. In na koncu koncev še duhovni navdih ni ušel primežu mode in oglaševanja. Dolce in Gabbana sta skupaj z Madonno erotizirala mediteransko katoliško poetiko črnine in rožnih vencev. Pa še davka nista plačala!
Od revolucije in vere nazaj k naravi. K hrani. Nisem mogla prezreti oglasnega sporočila, ki za razliko od brezimnih uporabnic, ki jih radi navajajo oglasi, trdi, da določen izdelek priporočajo kar mame. No, jaz že ne. Še posebej pa ne paštete. Leta 2013 večina mater že nekako sprejema in ve, da je industrijsko predelana hrana, še posebej meso, ni ravno vrh prehranske piramide za malčke: iz etičnih, okoljskih in zdravstvenih razlogov. Če pa matere nimajo ničesar razen paštete, z veseljem dajo otrokom slednjo, dvomim pa, da je to hrana, ki bi jo iz srca kot prioriteto ponudile otrokom. Sumim, da bi utegnile dati prednost košarici svežih malin in jagod in dišečemu kosu domačega koruznega kruha.
Ustvarjanje mnenja določene ciljne skupine potrošnikov je v času socialnih omrežij vprašljiva marketinška poteza. Saj vendarle lahko mnenje potrošnikov kar sproti preverimo v številnih spletnih skupinah za starše. Morda bi oglaševalci presenečeni ugotovili, da večina staršev daje prednost namazom rastlinskega izvora in v stekleni embalaži. In da protestov večina ne dojema kot estetske modne revije na cvetličnem travniku.
Morda bi morali oglaševalci sprejeti (še eno) nehvaležno vlogo razlagalca naročnikom, da potica ni kruh in tako naprej. Kajti tudi to je lahko naloga oglaševalske in marketinške stroke - da gospodarstvo skuša usmeriti tja, kamor že (preočitno) dirja večja množica ljudi. Ne dolgo nazaj sem namreč presenečeno ugotovila, da je uveljavljena tuja blagovna znamka kozmetike z dolgoletno tradicijo prešla izključno na sestavine ekološkega izvora, ki niso testirane na živalih. Najbrž tega niso naredili, ker imajo »plemenite namene«, ampak, ker so ugotovili, da ljudje želijo takšne izdelke.
Včasih je potrebno samo vprašati.
