O referendumu

Obstaja še slabša alternativa, kot če parlament sprejema slabe zakone.

Objavljeno
31. oktober 2012 10.26
Posodobljeno
31. oktober 2012 11.00
jer referendum
Ali Žerdin, Sobotna priloga
Ali Žerdin, Sobotna priloga

Državni svet je odločal o pobudi, da bi sklicali še dva referenduma. Prvi bi bil o t.i. slabi banki, drugi pa o ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga. Državni svet pobude o referendumih ni sprejel. Zato pa je pobudo za dva referenduma vložila Jankovićeva Pozitivna Slovenija.

Je to dobro ali slabo?

Najprej naj pojasnim, kaj si mislim o ustanovitvi slabe banke. Bom zelo natančen. O ustanovitvi slabe banke si ne mislim nič. Ne vem, ali je to dobro ali slabo. Moja ignoranca sicer ni povsem običajna ignoranca. Pred leti sem celo urejal časopis, v katerem so Igor Masten, Sašo Polanec in Jože P. Damijan objavili pobudo, da bi v Sloveniji ustanovili slabo banko. Objava je sprožila zanimivo polemiko. Kot urednik sem vedel, da je zapisana ideja relevantna, zato sem se tudi nemudoma odločil za objavo. Recimo, da imam ob novinarskih in uredniških tudi nekaj drugih strokovnih kvalifikacij. A mi te pri vprašanju, ali je ustanovitev slabe banke dobra ali ne, ne pomagajo. Naj priznam: o bančništvu ne vem skorajda nič. Kot državljan o ustanovitvi slabe banke nimam stališča, četudi sodim med tiste, ki morajo že zaradi opisa del in nalog imeti čim več stališč. Enostavno ne vem dovolj, da bi si drznil soodločati o slabi banki.

O Slovenskem državnem holdingu imam stališče. Odločitev za ustanovitev SDH se mi zdi slaba. Kot se mi je zdela tvegana ideja o ustanavljanju AUKN. Že AUKN je pomenil veliko koncentracijo ekonomske moči na enem mestu. Ta koncentrat, torej AUKN, je bil opremljen z mehanizmi za samoomejevanje moči. Kar je hvalevredno. SDH ekonomsko moč še bolj koncentrira na eni sami točki. Hkrati pa gre za napravo, ki nima ročne zavore. Nobenih mehanizmov samoomejevanja nisem opazil. Da je SDH slaba ideja, lahko rečem kot državljan in kot nekdo, ki je v prostem času bral knjige o korporativnem upravljanju in zlorabah moči v gospodarstvu. Z veliko gotovostjo lahko trdim, da bo SDH naprava, ki bo omogočala zlorabe ekonomske moči. Kakšne zlorabe? Naivnost ni potrebna: utemeljeno domnevam, da bodo te zlorabe politično motivirane.

S pobudniki referenduma o ustanovitvi Slovenskega državnega holdinga se strinjam, da gre za slabo idejo. Hkrati pa se ne strinjam, da bi o tem glasovali na referendumu, četudi je referendum, kot se zdi, zadnji mehanizem, ki lahko prepreči uveljavitev slabe ideje. Še bolj lahko zapletem: ustanovitev SDH je zelo slaba. Le še ena stvar bi bila slabša: če bi o ustanovitvi SDH glasovali na referendumu.

Parlamentarna demokracija je paradoksalna ureditev. Parlament včasih sprejema slabe zakone. Vendar gre za ureditev, ki omogoča, da institucija, ki ima pooblastilo ljudstva, sprejema ukrepe. Ti ukrepi morda niso popularni. Vendar ideja parlamentarizma temelji na predpostavki, da lahko državni zbor sprejema ukrepe, ki so bolj ali manj skladni z dolgoročnimi interesi skupnosti, četudi morda na kratki rok niso popularni. Pahorjeva in Svetlikova pokojninska reforma, ki jo je ob pomoči sindikatov torpedirala glavnina sedanje vladajoče koalicije, je lep primer ukrepa, ki je dolgoročno za skupnost nujen, na kratki rok pa ni popularen. Ker je ukrep padel v neumno referendumsko kolesje, je danes dolgoročna ekonomska stabilnost države nižja.

Zakaj je referendum o ustanovitvi SDH še slabši od ustanovitve holdinga? Sprijazniti se moramo z verjetnostjo, da bo parlament sprejemal slabe zakone. Vendar obstaja še slabša alternativa: da zaradi referendumov ukrepov sploh ne bo sprejemal.

Sedanja vladajoča koalicija je imela dovolj časa, da spremeni referendumsko ureditev, ki je po mojem mnenju neprimerna. Te spremembe ni uveljavila. Domnevam, da zato, ker jo je pogosto sama uporabljala na način, ki se mi zdi sporen.

In zdaj? Gremo res v še en referendumski krog? Referendumski krog je začarani krog, začarani krog, ki onemogoča upravljanje z državo.