Tiskane izdaje
Nekateri premiki so spodbudni. Urednik interaktivnih novic na New York Timesu (NYT) Aron Pilhofer mi je povedal, da se je njegova podatkovna redakcija okrepila na dvanajst članov - zlasti programerjev in razvijalcev podatkovnih aplikacij. Številne ankete in tržne raziskave so pokazale, da se jim vlaganje počasi obrestuje, saj dobra podatkovna podpora poveča verodostojnost novinarskih zgodb, kar opazijo tudi njihovi bralci. Hkrati se številna medijska podjetja nočejo več sama lotevati razvoja podatkovnih aplikacij, ker so se v preteklosti opekla z dragimi in neuspešnimi poskusi. Znanje ki so ga pridobili pri NYT, zato postaja zanimivo tudi kot vir novih prihodkov, kar bo verjetno potrdila že letošnja olimpijada v Londonu, ki jo bodo podatkovno pokrili za več velikih medijskih podjetij.
Simon Rogers je potrdil, da se pričakovanja bralcev do novinarskih prispevkov povečujejo. Zanima jih, kako je novinar izpeljal določene sklepe in na katere podatke se je opiral. V uredništvu že kar dobro vedo, kakšna raba podatkovnih orodij je smiselna in kdaj so z infografikami pretiravali. Neskončne možnosti podatkovnih orodij so zanimive predvsem za tehnološke zanesenjake. V časopisu se najbolje obnesejo preproste infografike, ki bralcu nazorno prikažejo razmerja med količinami: kaj pomeni »velik« proračunski primanjkljaj ali povečanje kriminalnih dejanj. Na spletu so dobro obiskane infografike, ki pojasnijo zapletene procese ali dogodke. Prav tako so zanimive zabavne infografike o znanih politikih, estradnikih in športnikih, ki jih lahko bralci primerjajo po različnih lastnostih: zaslužku, številki čevljev, lobističnih prejemkih ali številu ločitev, je dodal Dan Nguyen - če jih le ne uporabljamo preveč pogosto.
Sogovorniki so se strinjali, da se je podatkovna ozaveščenost med novinarji malce izboljšala, vendar večina še vedno noče spremeniti starega načina dela. Največ energije še vedno poberejo banalnosti. Uredniki zaposlenih nočejo poslati niti na nekajdnevno delavnico, ker se jim zdi »predolga«. Starejše novinarje, ki se zavedajo tehnološke nevednosti, prisilno uvajanje podatkovnih opravil še bolj odvrača od uporabe informacijskih orodij. Enako nespametno je prepričanje, da mlajši novinarji že vse znajo, ker da so »rojeni z ajpodom v rokah«, je dejal Mirko Lorenz. Vendar je delo s podatki dolgoročen projekt. Posamična infografika je lahko kvečjemu zanimiva ilustracija, je prepričan Lorenz. Zato bo podatkovna redakcija porabila več let, preden bo uredila dovolj podatkovnih zbirk za resnejše analitsko delo. Teh »več let« pa si večina redakcij ne more privoščiti, saj lastniki in uredniki od zaposlenih pričakujejo hitre rezultate.
Publiciteta, ki jo je podatkovno novinarstvo pridobilo v zadnjih dveh letih - predvsem zaradi skupnosti wikileaks in mladih medijskih podjetij, ki so s podatkovnimi zamislimi pritegnila prve večje investitorje, se zato le počasi prenaša v novinarsko prakso. Vendar razlogi niso le tehnični ali organizacijski, je pripomnil Sam Rainie, direktor ameriškega inštituta PEW, največjega neodvisnega merilca ameriških internetnih in medijskih navad. Zaupanja državljanov v zadnjih letih niso izgubili samo mediji, temveč vse družbene institucije. Premišljena uporaba podatkovnih orodij lahko izboljša novinarske prispevke, a taki prispevki potrebujejo tudi bralce, ki še verjamejo, da je mogoče z aktivnim državljanstvom izboljšati delovanje skupnosti.
Odpiranje podatkov in široka dostopnost podatkovnih aplikacij se dogajata v času, ki takega državljanskega optimizma ne upravičuje - tudi zaradi medijskih podjetij, ki pogosto ne vedo, kakšna je njihova družbena vloga in kdo so njihovi naravni zavezniki. Zagovorniki podatkovnega novinarstva se v matičnih medijskih hišah pogosto srečujejo s podobnimi pritiski kot njihovi tradicionalni novinarski kolegi: vodstvu morajo pojasnjevati, da njihov namen ni samo povečevati števila spletnih klikov z zabavnimi infografikami ali uporabljati podatkovne analize za odkrivanje nepomembnih, a medijsko odmevnih afer. Zato številni mladi programerji raje poiščejo delo drugje ali ustanavljajo alternativne medijske organizacije, so povedali sogovorniki. In dodali, da bo cena vse hujšega siromašenja medijske panoge zelo visoka.
