Poslušalci samih sebe

Na vsakem srečanju se najde nekdo, ki dogodek uniči ali vsaj zmaliči s svojim brezmejnim navdušenjem nad poslušanjem samega sebe.

Objavljeno
14. februar 2013 12.57
brez naslova
Barbara Rajgelj
Barbara Rajgelj

V zadnjem času spremljam tribune, skupščine, pogovore, odbore, okrogle mize na teme, povezane z vstajami in uporom.

Heterogenim srečanjem je poleg besa in nezadovoljstva nad stanjem stvari skupno to, da se na vsakem najde nekdo, ki dogodek ter (svoje in tuje) ideje uniči ali vsaj zmaliči s svojim brezmejnim navdušenjem nad poslušanjem samega sebe.

Zagovorniki demokracije, solidarnosti in socialne občutljivosti si ne morejo kaj, da svoje revolucije ne bi gradili na zajedanju časa in preizkušanju potrpljenja drugih.

Nevzdržna lastnost zažiranja časa s prekomernim govorjenjem je lastna vsem časom, revolucionarnim in nerevolucionarnim. Doživela sem jo na konferenci, kjer je predstavitvi ideje namenjeno deset minut, mladi kolega s Pravne fakultete pa si jih nameni petinštirideset; ko so na vrsti zadnji govorci, je poslušalstvo že tako nemirno, da njihovi nastopi nimajo več smisla. Na sejah statutarne komisije spoštovani kolega dilemo o številu dopustnih izpitnih rokov, ki so na voljo študentom, razprede do svetopisamskih razsežnosti in jo zabeli z nauki iz ljudskih pregovorov. Na seji katedre ima gospa profesorica potrebo, da vsako še tako trivialno vprašanje časovno, personalno, teritorialno in še kako kontekstualizira. Na okrogli mizi o posvojitvah v istospolnih družinah v navzočnosti tridesetih drugih udeležencev kolega v publiki začuti potrebo, da bi s petnajstminutnim ekspozejem razložil svojo tezo o koncu identitetnih politik.

Malenkostno, a spremembe se začnejo in padejo s spoštovanjem. Zato prosim, spoštujte tuj čas enako kot spoštujete svojega. In če je v prostoru 20 ljudi, vam pripade natanko ena dvajsetina časa. To je pri enournem pogovoru tri minute. Pri tem štejte minute, ki jih porabite za nastop, enako dosledno kot jih štejete drugim. In če drugih ne slišite govoriti, to ne pomeni, da nimajo kaj povedati, ampak da jih je vaše brbljanje preglasilo.

***

Dr. Barbara Rajgelj je docentka za civilno in gospodarsko pravo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, kjer predava temelje prava, delovno, socialno in gospodarsko pravo. Raziskovalno se ukvarja s pogodbenim pravom, mobilnostjo gospodarskih družb, pravnimi vidiki industrijske demokracije, v zadnjem času pa po sili razmer tudi s pravnim varstvom pravic otrok ter partnerk in partnerjev v istospolnih družinah. Je solastnica gejem in lezbijkam prijaznega lokala Cafe Open. Večkrat na dan se odloči, da ne bo tako zelo kritična, ker ve, da se pri svojih ugotovitvah, ocenah in sodbah lahko moti, pa tudi, da ji to lahko škoduje..., a ne more iz svoje kože.