Dobro jutro: Pravljičarji

Tudi Otfried Preußler je neštete otroke, ki tako in tako osemdeset odstotkov časa preživijo v svetu sanjarij, pripravil do tega, da so bili razigrani, veseli, zamišljeni – in prestrašeni! Preußler, ki se je poslovil pri rosnih 89. letih, je duhovni oče strašnega razbojnika Rogovileža, ki je tako strašen, da sva morala s sinom pri njegovih štirih letih štirikrat bežati iz dvorane lutkovnega gledališča – in štirikrat sva se morala hitro vrniti, da ne bi česa zamudil.

Preußler je tudi oče Male čarovnice, ki čara dobro, in Strahca, ki noče več postopati le po polnoči in se odloči svet ogledati podnevi, pa sorbskega mlinarskega vajenca Krabata, ki ugotovi, da je mlin v resnici šola črne magije. Nauči se je zato, da lahko premaga svojega mojstra, poosebljenje zla. V tej zgodbi je skrit tudi del življenjske zgodbe Otfrieda Preusslerja. Rojen v češkem Libercu (Reichenbergu) je obdan s pravljicami svoje stare mame Dore odraščal v čarobnem trikotniku nemštva in slovanstva, ki so ga kasneje kot vso Evropo razklale črne magije dvajsetega stoletja. Namesto da bi pisateljeval v Pragi, je moral po maturi v Hitlerjevo vojsko, potem pa v rusko ujetništvo, od koder se zaradi velikih selitev ljudstev ni mogel več vrniti domov, kjer so korenine njegovih prednikov sledili v petnajsto stoletje, ampak je moral skupaj z milijoni nemških pregnancev na Bavarsko.

Njegovo knjigo o času v ruskem ujetništvu, ko ga je skoraj gotove smrti zaradi tifusa in malarije rešila judovska zdravnica, bodo lahko objavili šele zdaj in šele takrat bo znano, ali so evropske tragedije Preußlerja zaznamovale še kako drugače. Za zdaj so mu nekateri očitali le, da razbojniki, čarovnice in podvodni možje ne sodijo v nove čase. Odločno je ugovarjal. Saj res, ali je bilo pravljic v življenjih vseh otrok tega sveta res dovolj, da bodo kot odrasli opravili s črno magijo?