Tiskane izdaje
Danes, ko je še upor proti nacizmu politično vprašljiva kategorija za materialne zasluge, si evropska plemiška srenja lasti neskončne zasluge in materialna bogastva za bitke pred tristošestindvajsetimi leti, kjer je bil vzrok boja le njihovo lastno neugodje.
Recimo temu naključje. Ni pa naključje, da se dolga jara kača evropskega plemstva prav ta hip intenzivno napaja iz arterij ljudi, ki za razliko od njih hodijo v službo.
Nizozemski kralj si je tako dovolil sporočiti ljudem, naj vendarle skrbijo sami zase in naj ne sanjajo o socialni državi.
Njegova kraljeva visokost letno dobi nekaj več kot milijon evrov plače, za služinčad, gradove in podobne malenkosti pa letno porabi okoli sto milijonov evrov.
Ljudstvo, ki ni krvoločno, naj takšnega kralja vljudno pošlje okopavat gredice, za tri evre na uro brez dodatne pomoči socialne države, ki mu gre v nos. Z veseljem bomo spremljali, kako se bo visočanstvo znašlo v življenju. Kako bo varčevalo za starost in podpiralo otroke.
Plemstvo, ki pametuje o socialni državi, je načičkano breme davkoplačevalcev, ki polni rumeni tisk, dajajoč vtis, da si brezdelje v lepih oblekah zasluži ganjen odziv občinstva.
Nasprotno, pohvale si zasluži vsaka kmetica, ki se trudi vzgojiti korenje, ki ni zalito s pesticidi. Zato se kmetice ne morejo sprehajati kot pavi pred fotoaparati, ker pridelujejo hrano. Tudi za kraljice.
Medtem ko mi kupčkamo položnice in se tresemo pred trojko, nekje na britanskem dvoru kraljevi psi jedo obroke, ki jih je za njih pripravil dvorni kuhar, najet za davkoplačevalski denar.
Ne veste, kako do plemiškega naziva in večnega brezdelja? Visočanstvom se je nekoč brisalo zadnjo plat, ker kraljevske roke je škoda. V primeru, da ste delo opravljali vestno in predano, ste dočakali povišanje.
Srečko Kosovel je že davno vedel: drek je zlato in obratno.
Je že bolje puliti plevel in biti kmetica.
