Tiskane izdaje
Oktobra lani sem v svojem blogu opozoril partijo SDS, da brez Branka Grimsa ne bo šlo. Morda so tudi zato, ker niso resno jemali zapisa in povlekli ustreznih potez, vmes preprosto izgubili oblast. Priložnost zamujena ne vrne se nobena.
Toda Grims se je ponovno postavil v ospredje, saj ga je aparat partije poiskal v zadnjih vrstah in spet vrgel na fronto, ko je najtežje. Mimogrede: v teh dneh v medijih Grims nastopa tudi zaradi odškodninske tožbe proti tedniku Mladina, kjer so njega in njegovo družino primerjali z Göbbelsovimi.
Branko zahteva 40.000 evrov, njegova žena Martina pa 80.000. Morda je povpraševanje po znatnih količinah denarja dokaz, da Grimsovi nikoli niso bili podkupljeni.
Politikanti so na pobudo partije SDS v tako imenovanem hramu slovenske demokracije jeli razpravljati, če v Sloveniji sploh imamo demokracijo. Bistroumno, tenkočutno premišljeno, lucidno zasnovano, poglobljeno secirano in v vseh pogledih nadvse ustvarjalno zastavljeno vprašanje.
In to še v pravem trenutku, ker danes je slovenska družba resnično potrebna mlatenja prazne slame s samoizpraševanjem politikantov. Seveda imamo demokracijo. Zato pa imamo tudi korupcijo. In to na najvišji politični ravni po prepričanju Slovencev, kakor kaže raziskava Transparency International.
Upravljanje s prvinskimi demokratičnimi vrednotami, državo in družbenim premoženjem ne gre zaupati značajsko spornim ljudem, ki jih v prvi vrsti zanimajo oblast, položaj, vpliv, denar in všečnost. Mi za voditelje potrebujemo ljudi, ki jih zaznamujejo delo, ustvarjalnost, skromnost, pogum in solidarnost.
Toda ne, pri nas še naprej raje s komer koli seksamo na kozolcu brez kondoma, in to še brez odeje pod ritjo. Ker je pač fajn tu in zdaj. Pa še vsaj na mehkem in pod streho smo. Kaj pa bo potem? Ah, bo že nekako.
Je slovenska politikantska in domačijsko-ekonomska elita res zabita kot noč?
Včeraj sem se do solz nasmejal, ko je eden izmed manekenov iz NLB na nacionalki pojasnjeval past zakreditiranosti trebanjskega Trima v režiji še ene vrle poslovne dame neizmernega potenciala zgoraj omenjenih vrednot po vaši lastni izbiri, Tatjane Fink. Čisto lepo je razložil, da so v Trimu kopičili tveganja. Omenjena elita ni zabita kot noč. Morda bi bilo vredno nakopičiti tveganje z izjavo, da je zabit narod.
Toda ne pozabite! Naše rdeče srce še vedno bije zgoraj levo in tega si ne pustimo vzeti, je dejal šef partije SD Igor Lukšič.
Torej gremo na izhodišče, v anatomijo človeškega telesa. »Srce, ruke i lopata,« bi dodali Zabranjeno pušenje, kar po vzorčno skromni slovenski razlagi pomeni, da dokler bomo zdravi in bomo lahko delali, nas ne bo nihče jebal.
Ali pač; na kozolcu brez kondoma. Samo da čutimo Slovenijo, kakršna koli že je.
