Strah pred konsenzom
Ali Žerdin, Sobotna priloga
sre, 08.02.2012, 12:00
Strah pred konsenzom
Je konsenz mogoč samo v času, ko še ni jasno, kdo je v koaliciji in kdo v opoziciji?

Od volitev do oblikovanja nove vlade, če bo ta dobila podporo v državnem zboru, bo minilo 68 dni. Dolga doba. Pred tedni, ko obrisi vladajoče koalicije še niso bili znani, se je zdelo, da med člani političnega razreda, torej v še nedoločeni opoziciji in neobstoječi vladajoči koaliciji, obstaja nekaj malega pripravljenosti, da člani političnega razreda celo pridejo do konsenza. Vendar je imelo iskanje konsenza svoj kontekst.

Oba politična pola sta nekako pričakovala, da bosta sestavila vlado. In ker sta oba pola pričakovala, da bosta lahko sestavila vlado, sta bila pripravljena podpreti ukrepe, ki so se zdeli nujni. Tako je politični razred, preden se je razdelil na opozicijo in vladajočo koalicijo, dosegel konsenz o intervencijskem zakonu. Dosegel je tudi nekoliko nenavadni in v politično delovanje težko prevedljivi konsenz o ustavno določenem zgornjem pragu proračunskega zadolževanja. Pustimo ob strani, ali gre za ustavno-pravno neumnost ali za ekonomsko nujnost. A dejstvo je, da je bilo konsenz mogoče doseči.

Vprašanje, ki se zastavlja tik pred oblikovanjem vlade, je enostavno: ali bo znotraj političnega razreda možno doseči konsenz o pomembnih rečeh tudi potem, ko bodo bregovi vladajoče koalicije in opozicije povsem jasno definirani. Ali pa je konsenz mogoč samo v času, ko še ni jasno, kdo je v koaliciji in kdo v opoziciji.

Koalicija, ki prevzema oblast, v mandatnem obdobju 2008 - 2011 ni imela pretiranega talenta za sodelovanje pri iskanju konsenza. Je talent pri Jankoviću kot šefu nove opozicije višji? In če je višji - ali naj se kompromisov, doseženih znotraj političnega razreda veselimo ali bojimo?



Strah pred konsenzom

Foto: Igor Zaplatil/Delo

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Pogoji komentiranja so dopolnjeni!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
4 komentarji
sofia

"Ali pa je konsenz mogoč samo v času, ko še ni jasno, kdo je v koaliciji in kdo v opoziciji."
Zakaj je tiho predsednik Turk?
Danilo Turk je pred zadnjimi predsedniškimi volitvami nastopal kot nestrankarski kandidat. Bil naj bi predsednik vseh Slovencev. Pa je res?
Zakaj ne pozove politike h "konsenzu"? Oziroma k "zgodovinskemu kompromisu"? K temu je namreč pozival takrat, ko je verjel, da bo vlado sestavil Janković.
Prav gotovo bi Turk pozival opozicijo h konstruktivnemu ravnanju, zlasti pri sprejemanju nujnih reform, če bi bila na oblasti levica.
Saj je na začetku januarja pozival takole.

"Potrebujemo pa še nekaj več. Potrebujemo boljše razumevanje tistih nalog in reform, ki so odločilnega pomena za naš dolgoročni razvoj in ki se jim morajo posvetiti vse politične stranke in vsi organi naše države. Nekatere med temi reformami zahtevajo sodelovanje prav vseh – političnih strank, sindikatov, delodajalcev in organizacij civilne družbe. Spremembe referendumske ureditve, pokojninska reforma in reforma trga dela bodo zahtevale najširšo podporo in močan dogovor, ki bo zavezoval vse. Resna razprava o potrebnih reformah bo tudi odgovorila na vprašanje, kakšne spremembe ustave potrebujemo.

Od nove vlade bomo pričakovali kakovostne predloge, ki naj omogočijo takšno, resno razpravo o reformah. Od vseh političnih strank bomo pričakovali odgovorno udeležbo v razpravi. Osrednje mesto dogovarjanja mora dobiti naš parlament, naš državni zbor, ki ni le tribuna politične razprave in mesto zakonodajne moči. Sedanje reformne naloge kličejo k vlogi državnega zbora kot dejavnika strateških, morebiti celo zgodovinskih odločitev.

Potrebujemo torej zavezništvo za reforme, predvsem pa voljo in pripravljenost vseh političnih sil, da stopijo na pot potrebnih dogovorov. To ni politična fraza ali klic k iluzorni enotnosti. Smo pluralna družba, ki razume, da jo mnenjski pluralizem bogati in da mora biti pripravljena in sposobna živeti z razlikami – tako s tistimi, ki jih prinaša današnji čas, kot tudi z onimi, ki ji jih je zapustila zgodovina. Vsaka pot k enotnosti se začne s priznanjem razlik. Toda prava pot naprej zahteva iskreno iskanje kompromisa in skupnega imenovalca – v našem času sporazuma o najpomembnejših reformah. Prav v tem je pred nami velik izziv – izziv doseči zgodovinski kompromis o ključnih reformah in rešitvah, ki bodo zagotovile dolgoročni razvoj prihajajočim generacijam. "

A bi zgoraj povedano veljalo le, če bi bil na oblasti Janković?
Če pa ni Janković, naj pa gre vse v maloro?
Ali tem ljudem res ni nič do Slovenije?

10. februar 2012, ob 13:02:09
novi_butalec

Ni se treba bati kompromisov. Levica je že v prejšnjem mandatu, ko je bila na oblasti dokazala predvsem to, da je močna v soliranju, velikih besedah, zelo šibka pa je v dejanjih.

Sedaj se taista levica v novi, še bolj izključujoči obleki seli v opozicijo. Že med volilno kampanijo se je PS zaklinjala, da z Janšo ne gre v koalicijo. Praktično je izključila sodelovanje. Opozicija je prepričana, da je opozicija po krivici. Da so ji ukradli zmago. Zelo je užaljena. Sama sebi daje korajžo z gromoglasnimi akcijami. Ukinjala bi ministrstva vendar ne kulturnega in ne okoljskega. Katerega pa bi ukinila?

Še bolj usodno je, da PS nima programa. Tako sploh nima osnove za politiko. Če hoče ostati opazna, mora ali predlagati zakone, česar verjetno ni sposobna, vsaj ne predlagati konsistentne zakonodaje, ki sledi nekemu programu. Ker programa ni. Druga pot, da ostane opazna, so akcije kljubovanja. Kar se že kaže v poniglavem oviranju nastajanja vlade z grožnjami po ustavni presoji zakona o vladi.

Pravzaprav bi Sloveniji nabolj koristil razpad PS. Zmerni del se lahko združi s SD in začne oblikovati alternativo brez komunistične ideološke navlake, zagrizeni dal pa prepustimo usodi Zares.

08. februar 2012, ob 20:10:42
123456

HA, HA samo na sliki zgoraj sta dva podobna tiča in zanimivo ne eden ne drugi si ob rokovanju ne gledata v oči, edina razllika je ,da je Jajo že na sodišču in še v Avstrijo in na Finsko, bo najverjetneje moral, vsaj kakor priča ;-)))

08. februar 2012, ob 17:28:42
wupe

Tisti, ki hoče v življenju imeti čisto vest, pač ne more
sodelovati s kriminalcem, ki je in še izrablja državo
za svoje frustracije in pokvarjenosti!
Sam politka itak ni življenje!

08. februar 2012, ob 14:28:28
4 komentarji
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej