Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
Spletna mesta Dela, d. d., (slovenskenovice.si, delo.si, deloindom.si, polet.si, ddom.si, pogledi.si) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh? V redu Omejujem piškotke Želim več informacij
sre, 20.06.2012, 12:00
Študij na kredit
Kdaj in ali se študij sploh (še) splača?
Nekdanji sošolec iz Amerike se bo to poletje poročil z ljubeznijo svojega življenja. Nekaj čez dvajset je star in rad bi postal športni novinar. Njegova zaročenka je približno njegovih let, in da lahko tudi ona pridno študira, je vzela študijsko posojilo.

Višina zneska je vrtoglava. Tolikšna, da mu je finančna svetovalka — v Združenih državah jo poznajo pod imenom »Financial Diva«—, ki je kot gostujoča predavateljica pri eni zadnjih ur pouka govorila o pomenu varčevanja in odgovarjala na vprašanja o investiranju v prihodnost, poroko odsvetovala.

Rekoč, če bosta šla narazen (in bog ne daj, da res), bo del ženinih dolgov morda na plečih nosil sam. Zato naj kar pozabi na možnost, da bi lahko ob vseh ostalih stroških še kaj »prišparal«. Vračanje izposojenega denarja za izobraževanje posameznika se namreč v neredkih primerih konča v obliki skupnega dolga, ki sta ga kljub ločitvi dolžna poravnati oba zakonca.

Sošolec knjige z naslovom It's All About Money, Honey!, ki nam jo je po koncu predavanja podarila njena avtorica, finančna diva, — kajpada — ni želel vzeti. Mu je pa njena pripomba gotovo dala misliti, saj je iz razreda odšel jezen in z nekoliko zaskrbljenim obrazom.

Ko smo na Oklahoma State University razpravljali o višanju šolnin in hkratnem zmanjševanju finančnih sredstev za (javno) visokošolsko izobraževanje, so me študenti debelo gledali, ko so izvedeli, da za študij v Sloveniji (običajno) ne plačujemo.

Šolnine na zlasti zasebnih ameriških izobraževalnih institucijah so ponekod tako visoke, da presegajo več deset tisoč dolarjev na letnik. Najem kredita ali iskanje drugih alternativnih načinov, kako plačati za študij, je v tujini stalna praksa. Ameriški kolega iz Tulse (preko štirideset jih ima) pravi, da se je večina njegovih prijateljev sovrstnikov za pridobitev univerzitetne izobrazbe zadolžila za najmanj dve desetletji. Vprašanje, kdaj in ali se študij v takem primeru sploh (še) splača, je povsem na mestu.

Britanski časopis The Guardian je konec meseca iskal odgovor na podobno vprašanje: so univerze vredne svojega časa in denarja? Kot je poročal, mladih v Evropi zapuščajo univerze brez da bi dokončali študij, ker ne verjamejo, da jim bo izobrazba v času finančne krize prinesla več možnosti za zaposlitev. A dobra (in hkrati slaba, če hočete) novica je, da medtem ko se število brezposelnih diplomantov in višina šolnin na Otoku povečujeta, so tisti z univerzitetno izobrazbo še zmeraj v veliki prednosti pred ostalimi.

Tudi slovenska javnost je v zadnjem času veliko pozornosti namenila nižanju sredstev za visoko šolstvo ter morebitni privatizaciji in uvedbi šolnin na drugi stopnji bolonjskega študija.

Minister Turk je za medije izjavil, da ne vidi nobenega razloga, zakaj bi zaradi predvidenega varčevanja univerze uvedle šolnine. Hkrati podpira zasebno šolstvo, ki da je za državo »cenejše«.

Na Delo.si smo pred nekaj meseci objavili zanimivo pismo bralca, ki je menil, da bi moral biti visokošolski študij v Sloveniji plačljiv. Za svoj dodiplomski in podiplomski študij v Veliki Britaniji je odštel približno petdeset tisoč evrov. Zakaj tolikšna investicija v znanje? »Ker mi je bila ta naložba absolutna prioriteta pred vsemi drugimi življenjskimi ugodnostmi in sem že v začetku vedel, da teh delnic ne bom nikoli izgubil in bodo vračale nenehne dividende.« 

Mnenja o tem, ali bi bile šolnine (in privatizacija) upravičene, so različna, in gotovo ima plačljiv študij lahko tako svoje prednosti kot slabosti. A marsikateri slovenski študent bi najbrž vnovič razmislil o tem, ali resnično želi študirati, če bi moral za pridobitev diplome najemati kredite in posojila za naslednjih nekaj let, ali pa kar do smrti, kot to počno Američani.

V zadnjih desetih letih so se študentski dolgovi v ZDA povečali za več kot trikrat, mnogi že govorijo o tako imenovani krizi študijskih posojil.

Tega se nam — vsaj zaenkrat — še ni treba bati.



Študij na kredit

Kandidati se bodo najprej učili nemščine v svoji domači državi, nato pa jim bo Nemčija pomagala najti delo ali pripravništvo na svojem ozemlju. Foto: Tomi Lombar/Delo

Komentiraj članek

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje je preprosto, vendar pa zaradi spodbujanja kulturne in dostojanstvene razprave pred oddajo komentarjev zahtevamo vnos osebnih podatkov.
Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!

Spoštovani komentatorji!

Komentiranje prispevkov na straneh Dela ni pravica, temveč možnost, ki jo omogoča medijska družba Delo, d. d. S komentarji prispevkov izražate svoje mnenje ali stališče na lastno odgovornost. Za objavo komentarjev, ki bodo na ogled takoj vidni vsem obiskovalcem portala, zahtevamo vnos osebnih podatkov. Kot registriran uporabnik, ki osebnih podatkov v uporabniškem računu ni dopolnil, pa imate možnost oddaje komentarjev, pri čemer si uredništvo pridržuje pravico do objave po lastni presoji.

Uredništvo Dela in izdajatelj Delo, d. d., spodbujata argumentirano razpravo in ne dovoljujeta zlorabe medijskega prostora za žalitve, napeljevanje k sovraštvu ali nasilju, osebno diskreditacijo identificiranih piscev, oglaševanje izdelkov ali storitev ali kako drugače pravno spornih komentarjev.

Po kazenskem zakoniku je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti ter za grožnjo, da bo napadel življenje ali telo druge osebe, kakor tudi za razžalitev, žaljivo obdolžitev in obrekovanje. Uredništvo Dela bo pomagalo pri ugotavljanju identitete avtorjev sporočil, če bodo to zahtevali pristojni organi. Podatke lahko na zahtevo sporoči tudi prizadeti osebi zaradi uveljavljanja njenih pravic.

Uredništvo Dela bo zato po svoji presoji brisalo sporna sporočila; posameznim avtorjem bo tudi odvzelo možnost komentiranja.

Za vsebino, naslove in priloge sporočil v forumih so odgovorni avtorji sami.

Medijska družba Delo, d. d., uredništvo Dela

Prijavi se

Komentarji

Prikaži: starejši prej
6 komentarjev
akocjan

Tudi sam se vcasih sprasujem ali lektorji morda tudi niso studirali kje v Ameriki?

22. junij 2012, ob 17:59:01
ksenak2

Na, šele zdaj vidim, še nekoga je ta stvar udarila v oči! Sva že dva!

21. junij 2012, ob 17:27:51
ksenak2

Pri Delu imate zelo slabe lektorje.
"brez da bi..." je osnovnošolska napaka, na katero so nas opozarjali od 1. razreda OŠ naprej.

Tako so nas podučili: ne reče se: brez da bi, ampak NE DA BI!

Vas morda ne?

Zelo slabo, da se lahko taka napaka pojavlja (ne prvič!) v nacionalno najpomembnejšem časniku.

21. junij 2012, ob 17:26:59
enzrovt

prosim lepo, tisto pismo bralca je bilo nakladanje v tri dni.

20. junij 2012, ob 20:23:03
žanul

Komentar je kršil Pogoje komentiranja na spletnem portalu Delo, zato je bil izbrisan.

20. junij 2012, ob 16:13:00
bralecc

Dajte no vsaj še čisto malo pazit na to našo slovenščino:

Šolnine na zlasti zasebnih ...
Šolnine zlasti na zasebnih ...

zapuščajo univerze brez da bi dokončali študij...
zapuščajo univerze, ne da bi dokončali študij...

20. junij 2012, ob 16:12:29
6 komentarjev
Stran: <|1|>
Prikaži: starejši prej