Vegetarijanci napadajo

Pri nas so številni starši, ki so vegetarijanci, še vedno deležni obtožb, da slabo skrbijo za svoje otroke.

Objavljeno
06. avgust 2013 13.08
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si
Katerina Vidner Ferkov, Delo.si

Pred dvema tednoma sva s profesorjem Davidom Napierjem na srečanju medicinskih antropologov v Berlinu prišla do podobne ugotovitve: gospodarska kriza v Evropi se bo še kako poznala na zdravju ljudi in umestitvi medicine v družbo.

Za hip je že kazalo, da se bo javno zdravstvo lahko posvečalo naprednejšim oblikam preprečevanja bolezni.

Med najpomembnejšimi preventivnimi ukrepi je tudi prehrana. In kaj naredi kriza? Ljudje so hvaležni, če imajo dostop do zdravnika in do nujnih zdravil. Kakršna koli preventiva seveda odpade, življenje se prelevi v boj od položnice do položnice.

Kje so v tej zgodbi vegetarijanci?

Na številnih znanstvenih srečanjih sem spraševala tako kolege in kolegice kot sodelujoče zdravnike in zdravnice, če je vegetarijanstvo za družine resda svojevrsten zdravstveni kriminal. Samo začudeno so me pogledali in sumila sem, da mislijo, da želim objaviti znanstveni članek z nekakšnimi lokalnimi posebnostmi. Morda pa res.

Pri nas so številni starši vegetarijanci še vedno deležni obtožb, da slabo skrbijo za svoje otroke. Vegetarijanska prehrana velja na slovenskih tleh tako rekoč za napad na otroka, ki škodi njegovemu zdravju. Ni ga starša, ki ga takšna oznaka ne bi globoko prizadela.

Hkrati se starši lahko samo čudijo, ko na hodnikih uradnih zdravstvenih ustanov njihove otroke pričakajo avtomati s kokakolo, žvečilni gumiji z aspartamom in sladkarije s toliko aditivi, da je na embalaži komajda dovolj prostora, da jih zapišejo.

Zdrava prehrana se torej ponuja sama od sebe in nekateri starši pač menijo, da so radič, krompir, leča, tofu, oljčno olje in sveže sadje najmanj tako dostojen obrok za malčke, ki imajo po naključju tudi odlično krvno sliko.

Nelogično se zdi, da je vegetarijanstvo nekakšno žrtveno jagnje (kako ustrezen izraz) prehranskih smernic, dokler se v naši deželi neovirano bohotijo izdelki, ki so za zdravje veliko bolj sporni kot zgolj odsotnost mesa.

Seveda zgolj odsotnost mesa nikakor ne pomeni zadostne prehrane, kakot tudi prisotnost mesa nikakor ne pomeni, da je ta ustrezna ali zdrava.

V časih, ko ljudi upravičeno skrbi neoporečnost vode, uporaba pesticidov, vpliv gensko spremenjenih organizmov,  gospodarska kriza in propad ekosistemov, je morda očitek nekaterih zdravstvenih delavcev staršem glede odsotnosti mesa v prehrani otrok, še najbolj obladljiva »težava«. Kjer si seveda to lahko privoščijo.