Tiskane izdaje
V torek objavljeno poročilo že v svojem uvodu poudarja, da gensko spremenjeni organizmi (GSO) vse od svoje uvedbe v devetdesetih letih zbujajo kritične odzive dela prebivalstva zaradi strahov pred morebitnimi vplivi na zdrave, okolje in zaradi etičnih pomislekov. Tako kot hkrati precej manjša skupina trdi, da tehnologija ne daje vsega, kar bi lahko, ker naj bi (pre)ostri predpisi in premalo javnega financiranja omejevalo njen razvoj.
Strokovni odbor akademije je preučil več kot tisoč obstoječih poročil in raziskav, opravil pogovore z osemdesetimi strokovnjaki in upošteval več kot sedemsto pripomb javnosti. Povzetek njihovega dela pravi, da »niso našli nikakršnih utemeljenih dokazov o tem, da so sedanji GSO pridelki bolj škodljivi zdravju kot tradicionalni, prav tako niso našli prepričljivih dokazov o škodljivih vplivih pridelave GSO organizmov na okolje«. A hkrati previdno dodali, da to ne izključuje morebitnih za zdaj neznanih tveganj.
»Odsotnost dokazov ne pomeni odsotnost vplivov. Jasno smo opozorili, da je zelo težko pokazati na komaj opazne dolgoročne vplive na zdravje«, trdi Dr. Fred Gould z državne univerze Severne Karoline, ki predseduje odboru za genetsko spremenjene pridelke. Toda hkrati poudarja, da bi bilo predajanje strahu pred morebitnimi negativnimi učinki »slaba izbira«, saj nekatere raziskave kažejo na pozitivne okoljske vplive GSO ter na prizadevanja za bolj varno ali celo zdravo hrano.
Sporni strupi, ne geni
Kritiki poročila so nemudoma opozorili, da ima nekaj članov odbora povezave z biotehničnimi podjetji ali njim bližnjimi organizacijami. Tako je direktorica študije Kara Laney včasih delala za organizacijo Svet za mednarodno trgovsko politiko v prehrani in kmetijstvu, ki jo financira (za zdaj še) ameriški biotehnološki velikan Monsanto. Nevladna organizacija za pravice potrošnikov Food & Water Watch je naštela dvanajst od dvaindvajsetih sodelavcev pri študiji, ki naj bi imeli povezave z biotehničnimi podjetji.
Toda hkrati so poročilo in vse njegove raziskave, ki so jih opravili pred njegovo pripravo, na voljo javnosti in omogočajo natančen vpogled v njegov nastanek. Avtorji trdijo, da so v dveh letih preučili vse dostopne vire, tudi lansko evropsko študijo, ki je bila kritična do metod pri preučevanju varnosti GSO in je opozorila na povezave med stroko in podjetji. Zato so bili po besedah Goulda zelo previdni v oblikovanju stališč, opozorili so na razmeroma majhno število GSO, ki jih uporabljajo v kmetijstvu, pri čemer jih ima velika večina vgrajeno le odpornost na herbicide in insekte, ter na omejenost podatkov, saj le nekaj držav že dlje časa goji GSO.
Prav tako so opozorili na dvomljivo koristnost GSO, ki imajo vgrajeno odpornost na herbicide, saj pripomore k razrasti plevela, odpornega nanj. Gre za glifosat Monsanta, ki je razvil tudi tehnologijo za gensko odpornost pridelkov nanj. Zaradi tega je herbicid Roundup, ki ga vsebuje, postal daleč najbolj razširjena kemikalija v kmetijstvu, po vsem svetu so ga doslej razpršili že slabih deset milijonov ton. To povzroča razvoj naravne odpornosti plevela in pomeni uporabo vse večjih količin Roundupa.
Poročilo navaja različna mnenja o kancerogenosti glifosata, saj nekateri strokovnjaki trdijo, da povzroča razvoj rakavih obolenj. Nekatere novejše raziskave trdijo, da so kancerogene tudi druge snovi v Roundupu, ki niso neposredno povezane z uničevanjem plevela, uporabljajo pa jih tudi proizvajalci drugih herbicidov. V ZDA potekajo tožbe rakavih bolnikov proti Monsantu, ker naj bi vedeli oziroma bi morali vedeti, da so potrebne ustrezne študije vseh sestavin.
Ne rešitev ne pošast
Primerjava med ZDA, kjer so GSO v široki uporabi, in zahodno Evropo, kjer jih pojedo zelo malo, ni našla dokazov, da bi zaradi tega obstajale razlike pri pojavi raka, debelosti, diabetesa, obolenj ledvic, avtizma, celiakije ali prehranskih alergij. Avtorji poročila tako ugotavljajo, da bi nas bolj kot tehnologija genskega inženiringa in posegi v dedni zapis organizmov moralo skrbeti njihovo gojenje.
Čeprav uvedba GSO za kmete lahko pomeni povečanje zaslužka, kar velja posebej pri povečani odpornosti na škodljivce (manj pesticidov), pa gojenje gensko spremenjenih posevkov ni prineslo občutnega povečanja pridelka v primerjavi s tradicionalnimi tehnologijami. In se za zdaj tako ne zdi rešitev za hranjenje naraščajočega prebivalstva. »Neizbežen sklep je, da so gensko spremenjeni pridelki samo pridelki, Niso rešitev za vse težave, kot trdijo zagovorniki, prav tako ne grozljiva pošast, kot bijejo plat zvona drugi,« meni profesor Wayne Parrott z univerze Georgie.
Poročilo je prišlo v času vse bolj odločne ameriške razprave o označevanju izdelkov, ki vsebujejo GSO. Vermont je prva zvezna država, ki je sprejela obvezno označevanje, kar bo bržkone sprožilo podoben plaz tudi drugod in pravila razširilo na vse ZDA. Nekateri veliki proizvajalci, kot je Campbell Soups, so svoje izdelke že začeli opremljati s takšnimi oznakami. Za označevanje hrane se zavzemajo tudi nekateri biotehnologi, kot Jason Kelly, vodja podjetja Ginkgo Bioworks, ki se ukvarja z razvojem GSO. Po njegovih besedah je to korak k večji razvidnosti, izobrazbi in zaupanju potrošnikov.
Nezaupanje javnosti
Toda za slednje bo potrebno veliko dela. Raziskava podjetja Pew Research je pokazala, da pri razmišljanju o GSO v ZDA obstaja globok prepad med splošno javnostjo in znanstveniki. Le 37 odstotkov Američanov verjame, da je gensko spremenjena hrana varna za uživanje, zaupa ji kar 88 odstotkov članov Ameriške zveze za napredek znanosti (AAAS).
Ta združuje slabih 130.000 ameriških znanstvenikov in izdaja ugledni tednik Science. Razkorak ni presenetljiv, saj je komaj 28 odstotkov Američanov v anketi verjelo, da strokovnjaki razumejo učinke GSO na zdravje.
Publicist in okoljevarstvenik Mark Lynas je bil nekoč odločen nasprotnik genskih posegov v prehrano, sedaj pa opozarja, da živimo v času čudnega paradoksa, ko borci za okolje po eni strani prisegajo na znanost in jo uporabljajo kot glavni argument v boju za omejevanje izpustov toplogrednih plinov, hkrati pa v boju proti GSO preslišijo in zanikajo veliko večino znanstvenikov.
Po njegovih besedah so nasprotniki GSO na isti ravni kot zanikovalci podnebnih sprememb ali nasprotniki cepljenja otrok, vsi spodkopavajo javno razumevanje znanosti. Le da so prvi v primerjavi z preostalima skupinama izjemno uspešni pri prepričevanju.
