Tiskane izdaje
Ameriške televizije so po terorističnem napadu v Parizu nemudoma začele govoriti o mrku skrajnežev, ki se z uporabo digitalne tehnologije izmikajo nadzoru obveščevalnih organizacij. Na zaslonih so se vrteli seznami aplikacij, ki omogočajo skrivno komuniciranje, ameriški vohunski vrh pa je pograbil priložnost in za težave obtožil žvižgače ter njihova razkritja.
Obveščevalna skupnost se že nekaj časa pritoževala, da izgubljajo korak s zločinci. Direktor zvezne policije James Comey je prejšnji mesec v Washingtonu poudarjal, da postaja nadzor čedalje težji. »Policija ne more več slediti napredku tehnologije, to pa otežuje skrb za javno varnost,« je opozoril na predavanju v mnenjski organizaciji Brookings Institution. Po njegovih besedah so sodni nalogi za nadzor komunikacij in za dostop do informacij postali le list papirja, saj nimajo več tehnoloških zmožnosti, da bi jih udejanjili.
Ob številnih omrežjih in načinih komuniciranja lahko kriminalci preskakujejo iz enega v drugega, pri čemer jim le težko sledijo. »Po razkritjih [žvižgača Edwarda] Snowdna je prevladujoče mnenje, da vlada seje vse naše komunikacije, kar ne drži. Zamisel, da imamo nekakšno stikalo, s katerim dobimo vse, kar si želimo, je uporabna v filmih. A v resničnem življenju to ne drži,« je dejal Comey.
Poudarja, da njihovo početje ni vsesplošno prisluškovanje državljanom, ampak preprečevanje kriminala, pri čemer »delujemo v skladu z zakonodajo, ob jasnih navodilih in strogem nadzoru«. A tudi ob sodnih odločbah ne morejo do dokazov ali podatkov, ki jih potrebujejo. Delo jim je še bolj otežila uporaba šifriranja, »če nam ob prestrezanju komuniciranja v realnem času grozi, da bomo ostali v temi, nas šifriranje potiska v najtemnejši kot«, pravi Comey.
Sporna zadnja vrata
Aplikaciji WhatsApp in Telegram naj bi bili neprebojni pri pošiljanju tekstovnih sporočil, Signal zakodira telefonske klice, Wickr pošilja sporočila, ki se sama uničijo, šifriranje uporablja program za videotelefonijo FaceTime na iPhonu. Orodje PGP ščiti e-poštna sporočila. Novi operacijski sistem za Applove telefone avtomatsko s šifriranjem ščiti podatke na njih, podobno naj bi delovala nova različica Androida, ki ga uporablja večina pametnih telefonov.
Podobno se pritožuje tudi evropska policija, Europol je v svojem poročilu o spletnem kriminalu zapisal, da so kriminalci vse boljši pri zlorabljanju tehnologije za svoje dejavnosti, varuhi zakona pa jim zaradi uporabe šifriranja vse težje sledijo.
»Pravica do zasebnosti se širi na račun pravice do varnosti,« trdijo v Europolu. Razprava med zagovorniki zasebnosti in obveščevalno skupnostjo, ki jo je odprlo razkritje obsežnega ameriškega nadzornega aparata, se je doslej na videz nagibala v korist prvih.
Predsednik Barack Obama namreč ni privolil v predloge, naj tehnološka podjetja v svoje programe vgradijo sisteme za prisluškovanje, da bi policija lahko sledila spornim dejavnostim. Silicijeva dolina je zahtevala, naj jim vlada omogoči razvoj in uporabo šifrirnih tehnologij, saj bi v nasprotnem primeru lahko izgubili zaupanje potrošnikov.
Poleg tega naj bi vgradnja nekakšnih zadnjih vrat po mnenju strokovnjakov naredila te programe bolj ranljive za spletne napade in za zlorabe režimov proti oporečnikom. Prepričani so, da lahko vlada povezave med osumljenci vzpostavi na podlagi podatkov o tem, s kom so komunicirali, kako pogosto in koliko časa, ne da bi se dokopali do vsebine pogovorov oziroma sporočil.
Ofenziva obveščevalcev
Pariz je po besedah Michaela Morella, nekdanjega namestnika direktorja ameriške osrednje vohunske agencije Cia, tehtnico znova nagnil na stran obveščevalcev. Sedanji prvi mož Cie John Brennan se je le nekaj dni po napadu javno obregnil ob »številna nedovoljena razkritja in vitje rok nad početjem vlade«, kot je imenoval pritožbe zagovornikov pravice do zasebnosti.
Podobno meni Michael Hayden, nekdanji direktor Nacionalne varnostne agencije (NSA) in Cie. »Po Parizu velika zbirka podatkov o telefonskih klicih ni najbolj grozna stvar na svetu,« se je pritožil nad poletno odločitvijo kongresa, ki je NSA prepovedal množično zbiranje metapodatkov o ameriških telefonskih klicih. Sporen program naj bi se končal čez dober teden, toda republikanski senator Tom Cotton je že predlagal zakon, s katerim naj bi ga podaljšali.
Toda množično zbiranje podatkov je dvorezen meč, saj nakopiči tako veliko sena, da je še težje najti iglo. Poleg tega da je bilo doslej tako rekoč neuporabno, saj je analiza obveščevalnih tehnik, ki jo je za Belo hišo opravila strokovna skupina, ugotovila, da množično zbiranje podatkov »ni bilo ključno za preprečitev napadov« od 2001 do 2013. Toda obveščevalci in del politikov je še naprej vztrajno trdilo, da gre za koristen program.
To še vedno meni del medijev, ki se zgraža nad neodgovornostjo liberalnih politikov in predsednika Obame (ta naj bi hkrati s prepovedjo mučenja »razvodenel ameriško zmožnost zasliševanj«). Računalniška analiza velikih količin podatkov naj bi razkrila vzorce, ki jih drugače ne bi mogli odkriti. Toda šef bostonske policije Ed Davis je po bombnem napadu na tamkajšnji maraton pred dvema letoma dejal, da »ne obstaja računalnik, ki bi izpljunil ime terorista«.
