Tiskane izdaje
Ameriško vrhovno sodišče je v enem dnevu ogrozilo mesece diplomatskega prizadevanja Bele hiše, s katerim so postavili temelje za pariški podnebni sporazum. Konservativna večina sodnikov je na hladno dala program za omejevanje izpustov toplogrednih plinov iz termoelektrarn na premog, bistveni prispevek ZDA k boju proti segrevanju planeta.
Odločitev sodišča, da Bela hiša načrta za čisto energijo ne sme izvajati, dokler ne bo končano tožarjenje s konservativnimi zveznimi državami in energetskimi lobiji, še ne pomeni, da bo ta na koncu razveljavljen. Toda po izkušnjah pravnih strokovnjakov je to zlovešča napoved za enega ključnih delov ameriške zaveze iz Pariza, da bodo do leta 2030 za 32 odstotkov znižali raven izpustov v primerjavi z letom 2005.
Vrhovni sodniki niso obrazložili ukaza, toda ta kaže, da imajo po mnenju sodne večine tožniki veliko možnosti, da izpodbijejo temeljni kamen okoljske politike predsednika Baracka Obame. »Vulgaren napad brez primere,« kot je pravosodni minister premogovniške Zahodne Virginje označil stroge omejitve izpustov, naj bi po mnenju sodišča imel nepopravljive posledice za že tako vse bolj shirano premogovniško industrijo in za države, ki se krčevito upirajo prehodu s premoga na bolj čiste vire energije.
Grožnja dogovoru
Termoelektrarne so največji vir ameriških izpustov toplogrednih plinov, proizvedejo jih nekaj manj kot tretjino. Ameriška okoljska agencija je zveznim državam ukazala, da do leta 2018 vsaka pripravi svojo zbirko ukrepov za njihovo zmanjšanje in jih nato najkasneje čez štiri leta začno resno izvajati. Toda dva ducata jih je zavpilo, da je to prevelik in prehiter poseg. Pri čemer se ne zmenijo za dejstvo, da se kljub upiranju fosilnega lobija spremembe že dogajajo, saj na ravni ZDA solarna industrija že zdaj zaposluje več delavcev kot nekoč mogočno premogovništvo.
Poseg sodnikov bo na domači ravni v najboljšem primeru precej zamaknil izvajanje načrta. Beli hiši nekaj upanja daje odločitev vrhovnega sodišča iz leta 2007, ko je ogljikov dioksid uvrstilo med onesnaževalce in tako ameriški okoljski agenciji (EPA) omogočilo sprejemanje ukrepov za nadzor nad njihovimi izpusti. To je potrdilo tudi 2013., leto kasneje pa menilo, da ima agencija pravico nadzirati onesnaževanje, ki se širi čez meje zveznih držav.
Odločitev sodnikov odmeva tudi v tujini, saj je bilo zagotovilo predsednika Obame, da bodo ZDA uveljavile odločno politiko zmanjševanja toplogrednih izpustov, ključno za pristop Indije in Kitajske k pariškemu sporazumu. Združene države so namreč zgodovinsko daleč največji onesnaževalec, čeprav jih je Kitajska v zadnjem času prehitela po letni količini izpustov. Oklevanje v Washingtonu bi lahko povzročilo podobne pomisleke tudi v Pekingu in New Delhiju.
»Če bo ameriško vrhovno sodišče okoljsko politiko do termoelektrarn na premog razglasilo za mrtvorojeno, bo to porušilo zaupanje med državami in razparalo pariški dogovor,« je opozoril Navroz Dubash iz organizacije Center for Policy Research v New Delhiju. Podobne napovedi prihajajo iz Pekinga, brez ZDA ne bo mogoče doseči zastavljenih okoljskih ciljev, kar bo v novi največji onesnaževalki spodbudilo kroge, ki se upirajo opuščanju premoga.
Kitajci in levičarji
ZDA so bile vrsto let glavna ovira na poti do zavezujočega mednarodnega dogovora, trdovraten odpor pa se je začel počasi topiti šele s prihodom demokratskega predsednika. Toda republikanska večina v spodnjem domu kongresa od leta 2010 zavira vse poskuse, da bi okoljske cilje prelili tudi v zakonodajo. Poseg vrhovnega sodišča se bo hitro prelil v sedanjo politično razpravo, pri čemer le malo republikanskih kandidatov lahko ponudi karkoli smiselnega na to temo.
Vodilni kandidat desnice Donald Trump trdi, da so si segrevanje ozračja izmislili Kitajci, ker želijo z njim zavreti ameriško industrijo. Zmagovalec Iowe Ted Cruz misli, da so si ga izmislili levičarji. Menda zmernejši Marco Rubio priznava, da se podnebje spreminja, a meni, da to ni krivda ljudi. Kar poudarja pomen novembrskih volitev, ko Američani ne bodo samo izbirali svojega predsednika, ampak tlakovali pot, kakšen bo mednarodni boj proti spreminjanju podnebja. In kot pravi sloviti Noam Chomsky, je uničevanje okolja ena največjih nevarnosti, s katero se ta hip srečujemo.
