Tiskane izdaje
Evropski ekonomisti zadnje mesece pospešeno odkrivajo in analizirajo novo in izjemno aktualno temo, s katero se bodo ukvarjali še leta, če ne kar desetletja: gre kajpak za različne vidike ekonomske integracije beguncev in prebežnikov v kontekstu največje begunske krize v zadnjih šestih desetletjih.
International Migration Outlook, nedavna analiza OECD, med drugim kaže, da so begunci/migranti povprečno mlajši od prebivalcev držav, kamor se zatečejo, so povprečno bolj zdravi in imajo pred sabo še 30 do 40 let aktivne delovne dobe. Posebno pozornost bi morale države gostiteljice nameniti otrokom beguncev, dati bi jim morali priložnost, da lahko uspejo v življenju. Boljša integracija otrok je ključna za bolj blaginjo in vključujočo prihodnost vseh.
In prej ko se begunci lahko vključijo v trg dela, boljše so njihove možnosti za uspešno integracijo. Države gostiteljice bi zato morale poskrbeti za socialno in zdravstveno oskrbo prosilcev azila, čimprej bi morale pripoznati njihove veščine in poskrbeti za njihovo dodatno izobraževanje in učenje jezika. Tudi delodajalce bi morale države spodbujati, da bi ponudili priložnost beguncem, poudarjajo v organizaciji s sedežem v Parizu. Izkušnje preteklih begunskih kriz kažejo, da migranti lahko navsezadnje pomembno prispevajo k ekonomski in socialni blaginji.
OECD že leta slovi po dobri statistiki in analizi številk. V svoji septembrski študiji z naslovom Je ta humanitarna migracijska kriza drugačna? tako še ugotavlja, da če bi Nemčija letos sprejela 800 tisoč prosilcev azila, bi ta množica predstavljala kar odstotek njenega prebivalstva (slovenski ekvivalent bi bil 20 tisoč). To bi bil v absolutnih številkah največji letni pritok prosilcev azila v katerikoli državi OECD v zgodovini. A Evropa ima kapacitete in izkušnje, da lahko odgovori na te izzive, so še pred dobrima dvema mesecema, torej še preden je tudi Slovenijo oplazil prvi begunski val, ugotavljali analitiki OECD.
Medtem je na madžarski meji zrasla bodeča ograja, z bodečo žico smo se zagradili v Sloveniji, Avstriji in še kje, za ekonomske migrante se zapirajo meje od Švedske in Nemčije navzdol. Domino z ograjo smo sprožili tudi pri nas in po pariških napadih je schengenski sistem skoraj pred razpadom. Prej opisani humani, prosvetljeni poudarki so tako iz tedna v teden vse bolj v senci realne (notranje) politike članic elitnega svetovnega kluba OECD, v katerem se je znašla tudi Slovenija.
Kresanje mnenj na temo ekonomske integracije migrantov in beguncev so ta ponedeljek napovedovali tudi v bruseljskem Brueglu – vsaj meni je to eden najljubših think tankov sploh – a je »event« odpadel zaradi napete varnostne situacije v Bruslju. No, iz Brueglove zakladnice podatkov je vseeno moč izbrskati nemške ocene, da jih bo reševanje begunske problematike letos stalo deset milijard evrov (toliko kot znaša slovenski državni proračun), za prihodnje leto, pa bo številka še nekaj večja.
Pedantni ekonomski inštitut iz Essna napoveduje, da bo Nemčija kljub večjim javni izdatkom za obvladovanje begunske krize letos celo povečala svoj proračunski presežek, in sicer z 0,3 na 0,6 odstotka BDP. Glavni ekonomist stare in izjemno prestižne londonske banke Berenberg, Holger Schmieding, pa v svojem blogu podobno navaja, da bi dodatno trošenje za namene, povezane z migracijami, lahko nemški BDP zvišalo za kar 0,3 do 0,4 odstotka, v evroobmočju pa naj bi v drugem polletju letos prav tako občutili pospešek, in sicer v višini dodatnega 0,2 odstotka BDP. Podoben pozitiven impulz naj bi zaradi dodatne begunske porabe sledil tudi v 2016.
In Slovenija? Kakšnih napovedi, ocen in številk o učinkih begunske/migrantske krize na naš BDP kajpak še nimamo. A prav ta ponedeljek bo državni statistični urad Surs obelodanil podatke o slovenski gospodarski rasti do konca septembra. Pustimo se torej presenetiti.
