Dobro jutro: Čakanje

»Čestitke, danes je tvoj dan, odhajaš v Velika Mesta, in že si stran!« Dr. Seuss (v prostem prevodu) nagovarja mlade in manj mlade. »V glavi imaš možgane, v čevljih nogé, in obrneš se lahko v katerokoli smer, ki ti gre!«

Tam daleč se lahko zgodijo stvari, in pogosto se, ljudem, ki so tako možganasti in nogati kot mi, pravi Dr. Seuss. Toda ali smo se v hitenju proti zanimivim dogodkom odvadili čakati? Kamorkoli že hitimo, vse bolj nas spremlja napravica, na kateri beremo knjige in časopise, igramo igrice in poslušamo glasbo, se pogovarjamo s prijatelji ter znanci in opravljamo službene dolžnosti. Vedno smo dosegljivi in na urniku, ki ga seveda zvesto zapisujemo prav v pametni telefon, je vedno tisoč in ena nujna stvar, ki jo moramo opraviti.

Pogosto to ni slabo, saj lahko vse to opravljamo na poti k zanimivim dogodkom in ljudem, medtem ko smo morali prej čepeti doma in čakati, da nas kdo pokliče. Tam smo se vsaj lahko zamotili z opravki, drugod pa smo se med čakanjem neznansko dolgočasili – in med tem dolgočasjem marsikaj doživeli! Vsakdo se še spomni zanimivega pogovora na vlaku ali v zdravniški čakalnici, ki ga danes ne doživimo več, ker gledamo priljubljen film ali spremljamo tekmo.

In česa vsega smo se domislili, ko smo buljili v oblake ali opazovali druge ljudi! Ne le mi: Albert Einstein je med vožnjo v tramvaju mimo znamenitega bernskega urnega stolpa spoznal, da lahko čas teče hitreje ali počasneje.

Dr. Seuss pa je vedel, da je lahko čakanje tudi zastoj. »Tam doli na poti med sem ter tja so stvari, ki te lahko tako prestrašijo, da ne boš hotel naprej!« A verjame, da bomo vseeno nadaljevali, pa čeprav je tudi življenje veliko iskanje ravnotežja: »Nikoli ne pomešajte desne noge z levo!« Nam bo uspelo? »98 in ¾ odstotka zagotovo!«