Tiskane izdaje
Cannes, bleščeče luči, jahte, rdeča preproga, filmska umetnost in pogled sveta, uprt v procesijo talenta in slave.
Vmes poseže kakšen utrinek realnosti, na primer da ženska ne sme na rdečo preprogo brez visokih pet. Si imela operirano stopalo? Kaj nas briga. Nisi zagovornica mučenja telesa s fetišističnimi pripomočki? Kar domov pojdi in kaži svoje ploske noge svoji stari mami. Približno to sporočilo je doseglo nič hudega sluteče obiskovalke Cannesa. Brez visokih pet namreč niso mogle na rdečo preprogo.
Uganite, organizator pravi, da so to govorice. Da ni res. A zgodilo se je kljub temu.
Stopalo je treba stlačiti v fetišistični oklep ali pa lahko doma prebiraš grah iz pepela in čistiš tla za hudobne sestre, ki si pomerjajo dizajnerske obleke. Za gala srečanje se točno ve, kako in kaj.
Odgovori in komentarji, kaj manjka ženskam, ki ne nosijo visokih pet, so osupljivi. Kaj naj stori oseba, ki so ji amputirali palec, ali je starejša in ima zdravstvene težave? Tudi take si namreč drznejo pokukati iz hiše in celo priti v Cannes. Vendar naivke niso vedele, da je zahteva za navzočnost žensk zmožnost pomigati z zadnjico na visokih petah. To da filmski umetnosti tako potreben čar ali kako?
Še kolcalo se nam bo po avbah in pečah in predpasnikih, to ni bilo nič. Hoditi v nekajcentimetrskih petah več ur, zato da si vredna socilizacije, to je pravi izziv. Zaveš se, ko si sezuješ čevlje, če ne prej.
Poglejte Kate Middleton, poročeno s prestolonaslednikom Britanije. Noseča gor ali dol, rodila ali ne rodila, visoke pete boš nosila! In jih seveda tudi je.
Še nekaj prelestnega obstaja, in sicer od vseh nas navadnih smrtnikov zahteva država, da hitro izdavimo ime potomca (ne predlogo, tega mi ne smemo), in takoj dojenček dobi davčno številko. Suženj je rojen. Če rodi Kate Middleton, je na rojstnem listu vpisan že poklic: princeska. Če revije ne bi kazale princeskinega rojstnega lista kot nekaj silno ljubkega, ne bi niti verjela, da to obstaja. Da ti v 21. stoletju poklic pripada z rojstvom. Davčno nedvomno tudi ima, da se lahko na njen račun stekajo davkoplačevalski milijoni.
Sreča, v katero družino si rojen, je ta temelj demokracije.
To teorijo podpira tudi zanimivo antropološko opazovanje, ki mi ga je prijazno posredovala kolegica. Ultrabogatašinje iz ZDA namreč kot guvernante skrbijo za svoje otroke in jih rinejo v čim bolj prestižne šole. Predvsem pa jih nikoli ne boste videli v tako sramotni opravi, kot so kavbojke, in tako nečastni frizuri, kot je čop. Tega si ne smejo dovoliti. To je kljub vsemu malce naporno, zato se občasno zbere vesela druščina visokopetnic, se zapije na zasebnem letalu in nadaljuje zabavo v kakšnem luksuznem hotelu. Morda okajene le zaplešejo bose?
Če so pridne, piše Wednesday Martin v New York Timesu, jim mož enkrat na leto da bonus. Takega, kot ga oni dobijo, če malce pomešetarijo po borzi in uničijo nekaj življenj. Naj si draga kupi še ene visoke pete.
Demokracija in osvoboditev sta zanimivi pridobitvi za ženske, če si jih ogledamo bolj od blizu. V svetu zares mogočnih in vplivnih pa je ženska dovolj dobra takrat, če si nadene petke, ali pa je ni. Boš dala ali pa te ne bo, je znan mafijski koncept.
No, ni vedno tako, kakor sem tudi sumila že od začetka. Če si dovolj velika zvezda z veliko lastnega denarja, lahko korakaš tudi brez petk. Spet smo pri kastah, ki jih radi očitamo drugim družbam. Če si le žena režiserja dokumentarnega filma, pa zate veljajo pravila visokih pet. Tako.
Mi smo ta kulturni krog, ki največkrat jadikuje, kako zatrte so ženske, če morajo nositi ruto. Ruta je res nadležna, če je nočeš nositi, prav pa je, da pogledamo tudi v svoje čevlje.
